Je vrh G7 v poletnem letovišču Carbis Bay v Cornwallu na skrajnem zahodu Anglije izpolnil pričakovanja, ki so bila toliko večja zaradi dveh orjaških kriz, pandemijske in podnebne? Boris Johnson je na zaključni tiskovni konferenci javnost o tem poskusil prepričati s posredno kritiko nekdanjega »prijatelja« Trumpa. Izrazil je upanje, da je vrh upravičil optimistične napovedi, saj si je »svet od voditeljev G7 želel, da se odvrnejo od sebičnosti in nacionalističnega pristopa, ki sta zaznamovala začetni odziv na pandemijo, ter usmerijo vso svojo gospodarsko in strokovno moč v premagovanje covida«.
Drobtine z bogataške mize
Gostitelj vrha G7 je moral oporekati mnenju enega od svojih predhodnikov, nekdanjega laburističnega premierja Gordona Browna, da je izkupiček srečanja, ki ga razlaga kar 25 strani zaključnega skupnega sporočila, »neoprostljiv moralni polom«. Medtem ko je Johnson hvalil milijardo odmerkov cepiva, ki naj bi jih sedem bogatih držav podarilo revnim državam, je Brown ponovil oceno Svetovne zdravstvene organizacije, da bi se morala G7 zavezati, da jim bo podarila toliko, kot jih potrebujejo: 11 milijard. Dobrodelna organizacija Oxfam je obljubljeno milijardo razglasila za »drobtine z bogataške mize«.
Brown in drugi kritiki so razočarani, ker G7 ni podprla obveznega patentnega prenosa, da bi spodbudila lokalno proizvodnjo cepiv v Afriki in drugod. Dobrodelne organizacije zahtevajo, naj med pandemijo začasno opustijo prepoved nezakonitega »kopiranja« cepiv in tako pomagajo pri reševanju življenj v revnih delih sveta. ZDA pod Bidnom so za to, proti pa sta bili Britanija in Nemčija. Oxfam trdi, da bo zaradi nesoglasja G7 glede tega cepivo za revne države najmanj desetkrat dražje.
Šibak odgovor na podnebno krizo
Kot gostitelj je bil Johnson najbolj na udaru zaradi šibkih zavez o ukrepanju proti podnebnim spremembam. Dejal je, da je skupina G7 zavezana ničelni emisiji ogljika do leta 2050 in da je naredila znatne korake k izpolnitvi obljube, da bo s 100 milijardami dolarjev na leto financirala zmanjševanje emisij ogljika v revnih državah. Okoljevarstvene organizacije, ki so vrh spremljale s protesti, trdijo, da to zadnje ni res, G7 pa očitajo, da je na vrhu predvsem soglašala »z načrtom, da bo sestavila načrt«. Britanska vlada se brani, češ, cilj vrha G7 je bil zgolj »načrt poti«, ne pa sprejemanje natančnih finančnih zavez, »ki jih bodo bolj verjetno sklepali na vrhu G20 o podnebnih spremembah« novembra na Škotskem.
Vrh si bomo zapomnili tudi po zaostritvi pobrexitskega pričkanja Velike Britanije z EU o severnoirskem protokolu, posebno zaradi trditve britanske strani, da je Macron, ko se je pogovarjal z Johnsonom, dejal, da Severna Irska ni del Velike Britanije, kar je Macron odločno zanikal. Johnson je javno zagrozil, da bo, če ne bodo rešili spora, Britanija posegla po šestnajstem členu protokola, tako imenovani jedrski opciji, ki obema stranema omogoča, da ga delno ne izvajata.
