»Vsi, ki polagamo vence, spletene iz rož, besed ali glasbe, na te svete kraje nečloveškega trpljenja in premnogih smrti, vemo in gledamo, kako se zlo razrašča. Spoznavamo, da nismo dovolj pogumni, da bi se z njim borili brez omahovanja, brez preračunljivosti in nepopustljivo,« je izpostavil slavnostni govorec, pravnik in penolog Dragan Petrovec.
»Preveč je politikov, ki sejejo sovraštvo, in politikov, ki to dopuščajo in mirno opazujejo, ali pa se pretvarjajo, da ni nobene nevarnosti,« je dejal. Posebej je izpostavil dogajanje v Gazi, ki jo je označil za največje taborišče na svetu, s skoraj dvema milijonoma ljudi.
Tržiški župan Borut Sajovic je poudaril, da je sporočilo tovrstnih slovesnosti, kot je bila današnja, naj se grozote nikoli ne ponovijo. »Do leta 1990 sem živel v prepričanju, da se kaj takega, kot se je dogajalo tukaj, ne more ponoviti nikdar več, ampak zgodila se je Srebrenica in od tedaj so takšna sporočila nujna in dragocena,« je izpostavil.
Dodal je, da mora biti zgodovina učiteljica modrih. Ob tem je apeliral na zgodovinarje, naj opravijo svojo nalogo in ljudem ponudijo samo dejstva. »Nikoli ne more biti naloga zgodovinarjev, da tolmačijo zgodovinska dejstva, kot se nam dogaja sedaj, enkrat v korist ene, enkrat v korist druge opcije,« je opozoril.
Kadar je govora o taboriščih, sicer ni prerekanj. »Točno se ve, kdo je bil na eni strani bodeče žice in kdo na drugi strani - lačen, ponižan, pretepen, premražen,« je spomnil Sajovic. Svoje izkušnje iz taborišča je podrobneje predstavila preživela taboriščnica koncentracijskega taborišča Auschwitz in predstavnica Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja Sonja Vrščaj.
Kot je poudarila, kljub vsemu niso nikdar obžalovali, da so se odločili za odpor, ko so se pred 80 leti »veliki odločili, da razdelijo našo domovino, nas prevzgojijo in priključijo svojim državam«. Pojasnila je, da so tedaj za ohranitev domovine zanamcem dali na razpolago svoja življenja.
Danes je pozvala: »Prosim, imejte radi svojo domovino, kot smo jo imeli mi. Ne dovolite, da jo tisti, ki imajo sedaj moč, razprodajo za ta umazan denar.« Hkrati je izpostavila, naj merilo za bogato domovino ne bo denar, temveč zadovoljstvo prebivalcev. »Bodite občutljivi za pohlep in sovraštvo, ker se razbohotita do neznanih razmer, vse do svojega viška - vojne,« je opozorila.
Današnje komemoracije se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je k spomeniku Obtožujem položil venec v spomin na žrtve nacističnega nasilja. Vence so položile tudi delegacije Občine Tržič, Zveze združenj borcev za vrednot NOB Slovenje, francoskega združenja Amicale de Mauthausen ter veleposlaništev različnih držav, katerih državljani so bili jetniki na Ljubelju.
Po slovesnosti je Tržiški muzej v kletnih prostorih nekdanje vojaške karavle tudi uradno odprl prenovljeno stalno razstavo, ki so jo v muzeju zasnovali ob lanski 75. obletnici osvoboditve taborišča. Osrednji del razstave je posvečen prikazu delovanja taborišča in jetnikom. Predstavljeni so zgodovinski kontekst, originalni predmeti iz taborišča in osebne zgodbe, pričevanja ter sporočila, ki so vzniknila v nečloveških medvojnih razmerah.
Razstava spregovori tudi o civilnih delavcih z Gorenjske, ki so bili prek uradov za delo vpoklicani v civilno taborišče, ki je stalo ob koncentracijskem. »Prav ti in številni drugi prebivalci Tržiča so pomagali jetnikom, se izkazali s svojim pogumom in solidarnostjo in so lahko zgled državljanskega poguma tudi za današnje čase,« je izpostavila direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek.
