Iztočnico duhu in odločitvam vrha je že ob prihodu na Otok dal novinec v skupini, predsednik ZDA Joe Biden, ko je dejal, da se nobena država ne more sama spoprijeti z izzivi, s katerimi se danes srečujemo. Še pred vrhom je Biden sporočil, da bodo ZDA nabavile pol milijarde odmerkov pfizerja, da bi ga podarile revnejšim državam, gostitelj Johnson pa se mu je hitro pridružil z obljubo, da bo Britanija prihodnje leto podarila 100 milijonov odmerkov cepiv.
Johnson je včeraj v otvoritvenem govoru nadaljeval v duhu Bidnove skupne gradnje pokovidskega sveta. Zavzel se je ne samo za boljšo, ampak tudi bolj zeleno, enakopravnejšo, bolj spolno nevtralno in celo bolj feministično prihodnost sveta.
Stodnevna misija
Na vrhu bodo danes podpisali deklaracijo o javnem zdravju. Z njo se bodo »zavezali, da bodo s konkretnimi ukrepi in z vsemi razpoložljivimi viri poskrbeli za to, da se globalno človeško in gospodarsko opustošenje, ki ga je prinesel koronavirus, ne bo nikoli več ponovilo«.
V Britaniji na primer bodo ustanovili inštitut za razvoj cepiv proti zoonozam, boleznim, ki se z živali širijo na ljudi (tri četrtine novih bolezni je na človeka prešlo z živali).
Voditeljem Britanije, Francije, Italije, Japonske, Kanade, Nemčije in ZDA ter EU se bodo danes na srečanju pridružili gostje iz Avstralije, Indije (po videopovezavi), Južne Afrike, Južne Koreje in ZN. Skupaj bodo prisluhnili predstavitvi Partnerstva za pripravljenost na pandemije, ki ga je pred kratkim ustanovila Britanija. Skupina mednarodnih izvedencev naj bi G7 svetovala pri odkrivanju, preprečevanju in odzivanju na bodoče pandemije. Predstavitev so naslovili »Stodnevna misija«, saj je prvih sto dni po odkritju grožnje pandemije ključnih za preusmeritev njenega poteka in preprečitev tega, da bi ogrozila ves svet.
Spor z EU zasenčil prijateljstvo
Johnson je po eni strani naredil vse za to, da bi se na prvem srečanju skupine G7 po izbruhu kovidske pandemije držali dnevnega reda (kovidska in podnebna kriza) in da bi vsi navzoči in ves svet občudovali njegovo novopečeno prijateljstvo z ameriškim predsednikom. Program njegovega obiska so oplemenitili s podobami ujemanja prvih dam na peščeni plaži in drugod.
Po drugi strani pa so Johnson in njegovi ministri sokrivi za to, da je v ozadju vrha G7 vse večji vtis »razhajanj« med Britanijo in EU o severnoirskem protokolu, ki povzroča razdor in vse večjo napetost na Severnem Irskem, čeprav je bil njegov cilj ohranitev severnoirskega miru in mirovnega procesa. Za »dobrodošlico« nekdanjim partnericam v EU in predsednici evropske komisije so na račun spora, ki grozi s trgovinsko vojno, nizali cinične obtožbe kot »EU ima pretirano obremenjujoč pristop« (Johnson) in »EU mora biti manj čistunska in manj dogmatska in bolj pragmatična in bolj prožna« (zunanji minister Dominic Raab).
Britanska stran zanika, da bi predsednika Bidna, ki je irskih korenin in je nasprotoval brexitu, skrbel spor med Britanijo in EU in da je zahteval zelo enostavno rešitev: Britanija mora spoštovati protokol. Macron je že dejal, da se o severnoirskem protokolu, ki je pravno zavezujoč del brexitskega sporazuma, ni mogoče pogajati. Čeprav Johnson pravi, da vrh G7 ni primeren za razprave o reševanju spora, mnogi pričakujejo, da bosta Macron in Merklova skupaj pritisnila nanj.
