Najprej na kratko, da gre za razbitje slovenskega dela zloglasne črnogorske kriminalne združbe kavaški klan, katere domnevni vodja Radoje Zvicer ponuja milijon evrov za obglavljanje slovenskega ovaduha, ki je sodeloval s policijo, in za to, da mu pošljejo posnetek odsekane glave v dokaz. Pravzaprav bi lahko šlo za zgodbo kakšne tretjerazredne ameriške kriminalke, če ne bi sočasno spremljali novic iz Srbije o aparatu za mletje, v katerem so našli človeške ostanke. Tudi po naročilu kriminalcev. Slovenskega policijskega sodelavca so zaradi varnosti odpeljali na skriven kraj v tujino, kjer je pod zaščito. Razkrila pa naj bi ga nehote kar naša policija oziroma Nacionalni preiskovalni urad (NPU).

Očitno gre za veliko strokovno šlamastiko, hkrati pa za velike vsote denarja, količine mamil in še česa nedovoljenega. Gre morda tudi za kakšne nedovoljene povezave med uradnimi organi in organiziranim kriminalom. Ali morda tudi s politiko?

A se mi v povezavi z »idiliko varnosti« v Sloveniji ter predvsem glede pristojnih državnih organov pojavljajo nekatera vprašanja. Eno prvih je, ali je morda politika že dokončno prevzela nadzor nad stroko oziroma posameznimi strokami. Ne samo v kulturi, zdravstvu in drugje, kjer smo več kot eno leto priča takšni degradaciji. Tudi na področju policije, kjer so bili vodilni policisti takoj zamenjani. Sprašujem se tudi, komu so bile oziroma so še v korist reorganizacija NPU in vse kadrovske spremembe v policiji, s katerimi se zmanjšuje varnost državljanov in na strokovna mesta nastavlja politično lojalen strankarski kader. Komu je bila v korist prednovoletna objava vseh podatkov vseh slovenskih policistov ministra Aleša Hojsa? Ali morda obstaja kakšna povezava glede obiska takratnega državnega sekretarja MNZ zaradi banan v Mostah v Ljubljani in kasnejšimi oziroma sedanjimi dogodki? Ali imajo več sto tisoč evrov vredna strankarska posojila, ki se »perejo« v Prijedoru, kakšno povezavo z organiziranim kriminalom? Kje so tukaj vloga in mesto državnih tožilcev ter sodišč, ki so sedaj »na tapeti« trenutne vlade oziroma vodilne stranke? Ali so tožilci prevelika ovira za zgoraj opisan organiziran kriminal in je morda zato treba stroko in državo kot celoto oslabiti? Ali so tudi novinarji zato na prangerju? V kakšnih okvirnih zneskih se pere denar od kriminala v legalnih poslih?

Sicer želja po lepem videzu države v času predsedovanja Svetu EU ni nezanemarljiva, a je vprašanje, ali temelji na realnih dejstvih, ki bi lahko bila vzor v Evropi in v svetu.

Pravzaprav, ko je več vprašanj kot odgovorov, se pojavita negotovost in nezaupanje. Določene poteze te vlade, ki se je več ukvarjala z ventilatorji, privatnimi koristmi ter protestniki kot pa z državnimi posli, več z odloki in tviti kot pa z zakonitostjo delovanja, me navdaja z dvomom, da se sedanji (pa tudi nekateri prejšnji) politiki spoznajo na strokovne zadeve. Razumem povezavo, ne razumem pa nepravilnega in nezakonitega odločanja.

Kam lahko pripelje nespoštovanje osnovnih državotvornih vsebin in nezakonitosti, torej tudi pri policiji, lahko vidimo v sicer počasnih odločitvah ustavnega sodišča ter tudi v samih rezultatih delovanja posameznih podsistemov države.

Da nam nekatere osebnosti in njihova nezakonita in nečloveška ravnanja, kot so Ratko Mladić in podobni, ne bi smeli biti vzor, pa je prikazala njegova ponovna obsodba na dosmrtni zapor.

Morda kdo ne vidi povezave v vsebini? Pa vendarle obstaja. Ko zataji država in njene institucije, zavladajo zločinci.

Miloš Šonc, Grosuplje