Za nekatere »analitike« je najvišji domet Levice devet poslanskih sedežev, kot jih je dosegla na zadnjih predčasnih volitvah, čeprav se ves čas zavzema za skupno dobro (javno zdravstvo, javno šolstvo, proti razprodaji vsega po vrsti…), za socialno državo, kjer se državljani ne delimo na prvo- in drugorazredne, za demokracijo ter ekologijo. Ne NSi in ne SDS, ki jo Cerkev podpira, ampak v Levici sledijo besedam papeža Frančiška: »Tisti, ki nosi politično odgovornost, naj ima v mislih dve stvari, človeško dostojanstvo in skupno dobro.« Večina državljanov, razočaranih nad našo tridesetletno razprodajo in krajo državnega premoženja, neznosnim razslojevanjem prebivalstva, zlizanostjo politike z lobiji, bi njihovemu prizadevanju lahko samo prikimala. Še posebno zdaj zaradi vseh škodljivih posledic Janševe vlade in Pahorjevega škodljivega predsednikovanja.

Koga moti delovanje teh inteligentnih mladih s kopico informacij oboroženih politikov, ki znajo z resnimi argumenti podkrepiti svoja za skupnost pozitivna stališča? To, da so njihovi posamezni poslanci občasno provokativni, za nekatere preveč direktni in izjemoma žaljivi, še ne predstavlja utemeljenih razlogov. Ne bom se spuščala v neštetokrat kritizirani status Levice v Šarčevi vladi, ki naj bi ji (po očitkih SDS, NSi…) omogočal odločanje brez odgovornosti, in tudi ne v očitke pristašev opozicije, da nimajo niti izkušenj niti dneva delovne dobe. Prav tako ne v nasprotovanja Gospodarske in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ter lobijev in vseh drugih, ki hočejo obdržati status quo. Predvidevam, da vsi ti na volilce Levice niso imeli posebnega vpliva.

Čisto drugo poglavje pa je Šarčev odstop. Zanj so posebno koalicijske stranke hitro našle krivca v načelnosti Levice, ki je prekinila sodelovanje z vlado. Sebi in nam bi morale priznati, da so jo v to same porinile, ker niso upoštevale njenih že prej dogovorjenih predlogov (ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja). In še huje, poleg Šarca, ki naj bi vrgel puško v koruzo (pa je samo ugotovil, da so predčasne volitve najboljša izbira), so tudi Levico okrivile za nastanek Janševe vlade. Ponavljanje popačenih dejstev in neprestane manipulacije (zlasti) strank, ki so izdale svoje volilce, se menda že odražajo v nižji podpori obeh strank. Namesto da bi se politiki spopadali s svojimi programi, delijo nizke udarce. SDS ob nekritični podpori NSi in SMC tudi protizakonite.

Janša se je po vseh drugih kužnih subjektih lotil še opozicije in za začetek bi prepovedali Levico. Janševi mediji so namreč objavili »njen« tajni manifest, ki naj bi kršil ustavno ureditev Slovenije. (Janšisti z laganjem ter z lažnimi dokumenti, ki jih sami ustvarijo ali zlepijo skupaj, že leta nimajo težav in samo zaslepljeni ali prodani jim še verjamejo.) Čeprav Levica vsako povezavo z domnevno lažnim manifestom zanika, hočeta SDS in NSi izredno sejo DZ zaradi njenega »protiustavnega« programa. Očitno tudi ustavnega sodišča ne potrebujemo več, saj imamo namesto njega razne grimse, pa koprive, pa horvate… Ne smem pozabiti na Peričevo (SMC) kolaboracijo, taka razprava se mu zdi koristna. Potem mu svetujem, naj začnejo s programom SDS (na primer: prepoved splava) ali še bolje pri koaliciji in pri njihovem sprejemanju nezakonitih, strokovno neutemeljenih in protiustavnih vladnih zakonov.

Janševa sla po vladanju in maščevanju sega v neskončnost. Tudi izredno sejo bi zlorabil za manipulacijo in širjenje laži. Svoje kršitve ustave hoče projicirati na Levico in vsaj malo preusmeriti pozornost javnosti, ki ga vedno manj podpira. Tudi vsak glas, ki ga volilci ne bi namenili njegovim nasprotnikom, bi prišel prav. Odstotki za desnico namreč še zdaleč ne obljubljajo vrnitve na oblast.

Po zadnjih informacijah seje DZ na to temo vendarle ne bo, Levica pa napoveduje, da bo uporabila vsa pravna sredstva in kazensko ovadbo zoper direktorja policije Olaja zaradi zlorabe policije v politične namene.

Polona Jamnik, Bled