Ko sem prvič zasledil pomislek, da so cepilni potni listi diskriminatorni do necepljenih oziroma da so neetični, sem pomislil, da se kak Dežulović dela norca iz družbeno preobčutljive teme in zbija šale na račun cepljenja. Ni se mi zdelo, da bi lahko kdor koli po letu in pol pandemije resno govoril o etiki, saj sem mislil, da smo etiko že davno tega prepustili zgodovini in zgodovinarjem. A kmalu sem presenečen ugotovil, da nasprotniki cepilnih potnih listov povsem resno nagovarjajo moralni čut družbe. Še več, v nas so očitno želeli prebuditi slabo vest, nas pripraviti do tega, da se zavemo krivic, ki jih kot družba povzročamo necepljenim sodržavljanom, in nas nagovoriti, da se takšni diskriminaciji upremo. Meni pa se je zdelo, da se ti ljudje oglašajo iz neke vzporedne resničnosti.
Debata o etičnosti cepilnih potnih listov se je namreč razvila v času, ko se je v moji okolici začelo povsem odkrito kalkulirati, ali se splača cepiti. Dopusti so s...
Na cesti od Šmarja proti Kopru že od jutra nastajajo zastoji, kolona vozil je po poročanju Prometno-informacijskega centra za državne ceste trenutno...
Izdelovalci zmanjšujejo količine, cene pa nekateri ob tem še dodatno dvigujejo – Če bodo potrošniki pasivni, bodo podjetja to vzela kot znamenje, da...
V nočnem zračnem napadu na stanovanjsko sosesko v mestu Dnipro v osrednji Ukrajini je umrla dveletna deklica, 22 ljudi pa je bilo ranjenih, so danes...
