Popotresna gradbena dela vodi sklad za obnovo na podlagi odločitev ministrstva za prostorsko ureditev, gradbeništvo in državno premoženje. Direktor sklada Damir Vanđelić je danes na kraju rušenja prve hiše v Zagrebu novinarjem povedal, da bi bilo treba poenostaviti postopek za pridobitev odločb za obnovo hiš. Pojasnil je, da je bilo vloženih 11.000 zahtev za obnovo, doslej pa so od ministrstva prejeli tri odločitve za rušenje v potresu uničenih objektov ter 15 zahtev za izplačilo denarnega nadomestila.

Na vprašanje, kdaj bodo začeli graditi hiše prebivalcem, ki so jim odstranili ruševine, je odgovoril, da bo to mogoče v enem letu, potem ko dobijo gradbena dovoljenja. V Zagrebu so zelo nezadovoljni s potekom popotresne obnove, ker so na prve konkretne poteze državnih oblasti glede začetka obnove čakali 446 dni po potresu.

V prvih tednih po lanskem potresu so v Zagrebu nujno odstranjevali dimnike in zidove hiš, ki so ogrožali varnost prebivalcev. Ostalo pa je čakalo na začetek obnove. Lansko jesen so v saboru sprejeli zakon o obnovi, na podlagi katerega so danes začeli rušiti prve hiše.

O popotresni obnovi Zagreba sta se danes na sedežu hrvaške vlade pogovarjala tudi hrvaški premier Andrej Plenković in novi zagrebški župan Tomislav Tomašević.

Na popotresno obnovo čakajo tudi na območju sisaško-moslavške županije, ki jo je konec lanskega leta stresel niz uničujočih potresov. Škodo so prijavili na približno 40.000 objektih.