Nedeljskih predsedniških volitev v Peruju se je udeležilo okoli 75 odstotkov od 25,2 milijona volilnih upravičencev. Čeprav je bilo do včeraj dopoldne po lokalnem času preštetih 99,39 odstotka glasov, zmagovalca še ni bilo mogoče razglasiti. Oster politični razkol na levo in desno volilno telo je namreč prispeval k tesnemu izidu, kjer vsak glas šteje. Odločilni so tako postali glasovi iz težko dostopnih andskih predelov in iz tujine, kjer živi okoli 750.000 Perujcev, na katere mora počakati Državni urad za volilne postopke (ONPE) oziroma volilna komisija.
Po doslej preštetih glasovih vodi z 50,24 odstotka podpore 51-letni Pedro Castillo, kandidat leve stranke Svobodna domovina (Peru Libre). Njegova tekmica iz desne stranke Ljudska moč (Fuerza popular), 46-letna Keiko Fujimori pa je zbrala 49,76 odstotka glasov. Njeno zmagoslavje s 6-odstotno prednostjo, ki so ga razglašali v nedeljo zvečer po zaprtju volišč na osnovi volilnih projekcij, se je v ponedeljek, ko so prispeli podatki glasovanja v notranjosti države, izkazalo za prenagljeno. Keiko se je nanje odzvala s pritožbo, češ da gre za volilno goljufijo, a so ONPE in opazovalci takšne očitke zavrnili.
Elita je podprla Fujimorijevo
V prvem krogu volitev 11. aprila letos se je za predsedniški stolček potegovalo kar deset kandidatov z vseh vetrov, kar je povzročilo razpršitev volilnih glasov. Castillo je zbral 18,92 odstotka glasov, Keiko Fujimori pa 13,41 odstotka, kar je bila za oba slaba popotnica. Dva tedna pred tem nihče ni verjel, da bi imel kdo od njiju možnost za uvrstitev v drugi krog.
Keiko, ki je starejša hči nekdanjega diktatorja Alberta Fujimorija (1990–2000) – ta je zaradi zločinov proti človeštvu in korupcije na prestajanju 25-letne zaporne kazni –, se je v volilno tekmo podala že tretjič. Tudi sama je bila 13 mesecev v preiskovalnem priporu zaradi obtožb korupcije, tožilec je zanjo zahteval 30 let zapora. Kljub temu se je perujska politična, gospodarska in družbena elita odločila, da jo podpre kot manjše zlo v spopadu s Castillom, v katerem vidijo komunistično grožnjo.
Keiko Fujimori je vodila kampanjo prek družbenih omrežij in s podporo večine perujskih medijev (80 odstotkov jih je v rokah istega lastnika), medtem ko je Castillo osedlal svojega konja, si nadel bel klobuk in kmečki pončo ter se podal v revne kraje na ruralnem podeželju in hribovite predele v notranjosti. S to opravo se ni pretvarjal, saj jo nosi vsak dan. Castillo je namreč kmet in obenem tudi podeželski osnovnošolski učitelj v rodni severnoandski pokrajini Cajamarca. Je tudi član prostovoljnih podeželskih redarjev, ki skušajo preprečevati kraje in vdore teroristov gverilske Sendero Luminoso in drugih skupin organiziranega kriminala.
Program s socialnimi ukrepi
K njegovi prepoznavnosti v javnem življenju je pripomogla splošna stavka sindikata učiteljev za dvig plač leta 2017, ki jo je vodil. Do tedaj je bil član stranke Možen Peru (Peru Posible) nekdanjega predsednika države Alejandra Toleda (2001–2006), na letošnjih volitvah pa je nastopil kot kandidat marksistične stranke Peru Libre, čeprav ni njen član.
Ima se za konservativnega levičarja, saj nasprotuje splavu in istospolnim porokam. V njegovem političnem programu prevladujejo socialni ukrepi, kot so večji proračun za šolstvo in zdravstvo, ukinitev privatnih pokojninskih skladov, preklic starih in podpis novih pogodb s tujimi koncesionarji za izkoriščanje nahajališč rudnin, nafte in zemeljskega plina, pomoč revnim slojev, večja precepljenost proti covidu-19, kajti Peru z več kot 180.000 umrlimi za posledicami pandemije doslej spada v svetovni vrh. Za perujsko desnico je vse to komunizem.
