Indijska vlada premierja Narendre Modija zlasti v zadnjih mesecih, ko jo obtožujejo odgovornosti za katastrofalen razmah epidemije koronavirusa, izvaja cenzuro na družabnih omrežjih. Modi, podobno kot pred njim Trump, je dolgo časa izkoriščal twitter, na katerem ima kar 69 milijonov sledilcev. Njegova stranka Bharatiya Janata (BJP) je na primer tudi s pomočjo družbenih omrežij privabila nove privržence in povečala število članov na 180 milijonov, kar je svetovni rekord.

Modijeva vlada krepi pritisk

A zdaj, ko sta Modi in BJP kriva za milijone mrtvih (uradne številke so nerealno nizke), se je to njuno orožje obrnilo proti njima. Konec aprila je tako vlada od družbenih omrežij zahtevala, da blokirajo vse zapise o tem, kako slabo se vlada sooča s pandemijo, ker »to povzroča paniko med Indijci«. Od konca maja pa lahko vlada blokira vsebine na twitterju in facebooku, ki jih ima za neprimerne, medtem ko ji morajo WhatsApp, Signal in Telegram omogočiti razkritje avtorjev sporočil. Nova pravila je vlada razširila tudi na digitalne platforme z novicami in Netflix. Prejšnji teden pa je od Facebooka, Twitterja in Instagrama zahtevala, da ukinejo vse vsebine, ki omenjajo »indijsko različico« koronavirusa, ker naj bi to škodilo ugledu Indije.

Pred dvema tednoma je policija celo vdrla na sedež Twitterja v Delhiju, potem ko je na zahtevo opozicijske Kongresne stranke za manipulacijo označil sporočilo, v katerem naj bi Kongresna stranka kritizirala vladni boj s pandemijo. V resnici je šlo za ponaredek, ki so ga sfabricirali v Modijevi stranki BJP (morda podobno, kot so pri nas ponaredili »manifest Levice«). Twitter, ki si po vsem svetu prizadeva preprečevati dezinformacije, je moral umaknil oznako, da gre za manipulacijo.

Indijska vlada je po tem incidentu poudarila, da lahko samo ona – ne pa na primer ameriška multinacionalka Twitter – odloča o tem, kakšna bo svoboda izražanja v Indiji. Očitno pa Modijevi cenzorji izrabljajo nadzor nad internetom za to, da ukrepajo proti kritikom in nasprotnikom vlade.

Blokada vladam nevšečnih vsebin tudi drugod

Podobno vlada v Singapurju odloča o tem, kaj so lažna sporočila (fake news), ki jih je prepovedala. Mjanmarska vlada pa je povsem blokirala dostop do interneta.

Kamboška vlada načrtuje posebna »vrata«, skozi katera bo morala vsaka vsebina na internetu, tako da bo lahko odstranila »napačne« stvari.

Avtoritarni indonezijski predsednik Joko Widodo pa preko ministrstva za komunikacije blokira dostop do internetnih spletnih strani, ki mu niso všeč. Po novem vladnem odloku morajo platforme v štirih urah odstraniti vsebine, ki so v nasprotju z indonezijskimi zakoni. Vlada trdi, da s tem varuje državo, kritiki pa pravijo, da s tem varuje samo sebe. V resnici ima vlada s svojimi ukrepi proti zlorabam na spletu v šahu tudi spletne časopise in ovira njihovo avtonomijo.