Do zadnje strani: “Nihče me ni naučil napisati lezbične pesmi”
Alja Adam v svoji novi, četrti pesniški zbirki z naslovom Privlačnosti prvoosebno govorko sooča in prepušča vsem vrstam življenjskih odnosov – od ljubezensko-erotičnih, prek prijateljskih in družinskih, vstopa pa tudi v (fizični) odnos do pisanja in lastnega položaja v svetu. Prav v najmočnejši, erotični plati pričujoče poezije se zdi, da je pesnica najbolj suverena in pravzaprav na sledi svoji uveljavljeni avtopoetiki preteklih pesniških knjig.
Govorka je budna in sočutna opazovalka zunanjega sveta (»Buden je tisti, ki uzre celoto.«) in hkrati prevodnica dražljajev, ki jih sprejema povsem fizično, skozi vs...