Ameriški predsednik Joe Biden danes začenja osemdnevno turnejo v Evropi, svojo prvo, odkar je januarja v Beli hiši nasledil Donalda Trumpa. Prav v nasprotju z agendo svojega predhodnika, ki je stavil na dobre odnose z avtokrati in diktatorji ter je z odmikom ZDA od multilateralizma zamajal ustaljena razmerja v mednarodnih odnosih, bo Biden med svojo evropsko turnejo poskušal še enkrat dokazati, da so se ZDA vrnile na parket multilateralizma in sklepanja partnerstev.
Kot je razvidno iz njegovega zapisa v Washington Postu pred začetkom turneje, bo rdeča nit predsednikove turneje prav spodbujanje zavezništev z demokratičnimi državami za soočanje s skupnimi globalnimi problemi. »Se bodo demokratična zavezništva in institucije, ki so oblikovale precejšen del prejšnjega stoletja, zmožni soočiti z zdajšnjimi grožnjami in nasprotniki? Prepričan sem, da je odgovor pozitiven,« je zapisal predsednik, ki se je sicer že v svoji predvolilni kampanji zavzemal za novo zavezništvo demokracij. Eden izmed temeljnih ciljev Bidna v Evropi bo tudi okrepiti zavezništva z državami proti Kitajski, ki bo predvidoma še pred koncem tega desetletja prehitela ZDA na mestu najmočnejše gospodarske sile sveta.
Polna agenda vrha G7
Turnejo začenja na vrhu G7 v britanskem Cornwallu, kjer bodo prevladovale razprave o zoperstavljanju grožnjam Rusije in Kitajske, okrevanju po pandemiji koronavirusa, o trgovinskih vprašanjih in cepilni diplomaciji. Evropska unija, ki sicer ni članica skupine G7, prihaja na srečanje z željo po pravičnejši razdelitvi cepiva po svetu. Biden je sicer po izvozni prepovedi cepiva v minulih mesecih prejšnji teden odobril izvoz 20 milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19 državam, ki ga najbolj potrebujejo. Cepilni protekcionizem so ZDA prekinile, potem ko so se močno približale uresničitvi Bidnove obljube o 70-odstotni precepljenosti prebivalstva, ki naj bi jo dosegli do ameriškega dneva neodvisnosti.
Biden bo na vrhu soočen z evropsko željo, da se pomoč s cepivom najrevnejšim državam še poveča, razprava pa bo verjetno potekala tudi o morebitni odpravi patentov cepiv, ki so jo predlagale ZDA. EU, ki sodeluje na srečanju G7, bo sicer najmočnejša gospodarstva na svetu poskušala prepričati, da prispevajo več denarja za pomoč v prehrani za države, kjer se je število pomoči potrebnih zaradi negativnih gospodarskih posledic pandemije in podnebnih sprememb najbolj skokovito povečalo.
Naslednji postanek na Bidnovi turneji bo v skoraj evforičnem Bruslju, ker so se ZDA vrnile k multilateralizmu.
Dodatna zbliževanja z EU
V ponedeljek bo najprej potekal vrh voditeljev Nata. Biden bo na tem srečanju spet ponovil ameriško zavezanost severnoatlantskemu zavezništvu, pogovor pa se bo osredotočal predvsem na soočanje Nata z Rusijo, Kitajsko in kibernetskimi napadi.
Dan pozneje bo potekal še vrh EU-ZDA, na katerem bosta čezatlantski partnerici poskušali še začrtati pot iz trgovinskih napetosti, do katerih je prišlo v času Trumpove protekcionistične politike in trgovinskih vojn, ko je prejšnji ameriški predsednik tudi proti Evropski uniji uvedel carine na jeklo in aluminij. Teh Biden še ni odpravil, sodeč po osnutkih sklepne deklaracije pa naj bi se ZDA na vrhu z EU zavzele za to, da bi do letošnjega decembra poskušali končati vse medsebojne trgovinske spore. Prav tako naj bi se v deklaraciji zavzeli za novo preiskavo izvora koronavirusa iz Wuhana, saj ne v ZDA ne v številnih evropskih državah niso bili zadovoljni z marca predstavljenimi izsledki preiskave Svetovne zdravstvene organizacije, ki niso dal jasnih odgovorov na vprašanje, kje je bil izvor koronavirusa in kako je prišlo do njegovega širjenja.
Po obnavljanju zavezništev v G7, Natu in Evropski uniji bo napočil še zadnji in morda najpomembnejši del Bidnove turneje, ko se bo v Ženevi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Prvič po treh letih bosta spet ameriški in ruski predsednik sedla za skupno mizo in se pogovarjala o medsebojnih napetostih, ki se za Rusijo kažejo predvsem v prisotnosti Nata na njenih mejah, za ZDA pa v ruski krepitvi vojaške prisotnosti na mejah Ukrajine, v rušenju njene ozemeljske celovitosti in nedokončanem konfliktu v Donbasu.