Mišja mrzlica se prenaša z vdihavanjem prahu, v katerem so delci izločkov in iztrebkov glodavcev, virusi mišje mrzlice. Oboleli za mišjo mrzlico so se najbolj pogosto okužili v domačem okolju, pri čiščenju kleti, skladišč ali okolice hiš, kar nekaj zabeleženih primerov te bolezni je tudi med gozdarji, med rekreativci v naravi so dosedaj zabeležili le en primer.
Od mrzlice do znakov odpovedi ledvic
Bolezen mišična mrzlica se začne zelo podobno kot vse virusne okužbe.
»Pri obolelem se najprej pojavi nenadna in lahko tudi zelo visoka vročina. Skoraj večina bolnikov ima tudi mrzlico, kar mogoče ni tako pogosto pri drugih virusnih boleznih, tožijo za bolečinami v mišicah, imajo glavobol, okuženi so zaripli v obraz. Pojavijo se lahko tudi pikčaste krvavitve, ki so vidne na obrazu. Bolniki velikokrat navajajo, da se jim megli vid. Gre za kar neznačilno klinično sliko. Zatem pride do znakov odpovedi ledvic, ki so lahko bolj ali manj izraziti. Rekonvalescenca, okrevanje po prestani bolezni, se začne najprej z izločanjem velikih količin urina, potem bolnik potrebuje še nekaj časa, da se popolnoma pozdravi. Inkubacijska doba je lahko tudi do štiri tedne, običajno pa traja okoli 14 dni,« je znake in potek bolezni pojasnila predstojnica Infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc.
Bolezen mišja mrzlica se zdravi v bolnišnici, z emulzijami, z nadomeščanjem tekočine in elektrolitov. S tem se v telesu vzpostavi ravnovesje, ki je potrebno, da ledvice zopet začnejo delovati. Specifičnega zdravljenja ni. Po preboleli mišji mrzlici si imun na ponovitev te bolezni. Na Infekcijski kliniki še niso zaznali primera ponovitve bolezni. Letos so zabeležili le en zaplet. Smrtnost je zelo nizka, v zadnjih letih ni umrl nihče.
Bodite pozorni pri čiščenju in bivanju v naravi
Zaradi pojava mišje mrzlice je potrebno biti še posebej previden pri opravilih v hiši, okoli hiše in pri bivanju v naravi. Epidemiologinja NIJZ Eva Grilc je podala nasvete, kako se tej bolezni izogniti.
»Ko spomladi pospravljamo podstrešja, kleti in skladišča, je potrebno vse te prostore prezračiti za vsaj pol ure. Vanj ponovno stopite opremljeni z zaščitnimi rokavicami in zaščitno masko, oblečeni v dolge rokave in dolge hlače. Najprej razkužite predele, kjer sumite, da so bili glodavci, Razkužilo, ki naj vsebuje klor, naj učinkuje vsaj pet minut. Nato vse kontaminirane dele odstranite in šele potem se lotite čiščenja celotnega prostora. Čiščenje naj bo mokro, ne sme se pometati, saj se s tem dviguje prah. S tem bi razpršili delce po prostoru.«
Previdnost velja tudi v naravi. Ne zadržujte se na mestih, kjer vidite, da so bivali glodavci. Tam se tudi ne sme postavljati kamping opreme ali prirediti piknika. Predvsem pa se ne sme posedati na golih tleh in piti vode s površinskih virov. Hrana med piknikom mora biti dobro zavarovana, zaloge hrane v domačih kleteh pa morajo biti embalirane in zavarovane pred vstopom glodavcev. Pomembno je tudi, da se v naseljih varno odstranjuje organske odpadke in redno izvaja deratizacija.
Letos bo rekordno leto za mišjo mrzlico
»Letos res lahko pričakujemo, da bo glede na do zdaj zbrano število prijav in glede na število obolelih za mišjo mrzlico, rekordno leto,« je opozorila Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Povedala je še, da je bilo zadnje tako imenovano mišje leto pred dvema letoma, leta 2019.
»Takrat smo imeli v celi sezoni okoli 252 primerov, letos pa jih imamo že čez 200, vendar to še ni končna številka. Če so v preteklosti bolj zbolevali moški, se je slika zdaj obrnila, več je bolnih žensk v starosti okoli 50 let, moški pa po zdaj zbranih podatkih letos zbolevajo mlajši, v starosti od 40 do 44 let.«
