Glede trditve, da je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju zavod) v lanskem letu s strani državnega proračuna prejel za kar 500 milijonov evrov manj sredstev kot pretekla leta, bi želeli pojasniti, da to ne drži. Zavod je v letu 2020 iz državnega proračuna Republike Slovenije prejel skupaj za okrog 1,7 milijarde evrov oziroma 28,8 odstotka skupnih prihodkov, kar je največ v primerjavi s preteklimi leti. Največji delež sredstev iz državnega proračuna so znašala prejeta sredstva iz državnega proračuna iz naslova dodatne obveznosti (po 162. členu ZPIZ-2), ki so bila za okrog 143 milijonov višja kot v preteklem letu, nato povrnjeni prihodki od prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s strani državnega proračuna po interventni zakonodaji ter prejeta sredstva iz naslova tekoče obveznosti državnega proračuna (po 161. členu ZPIZ-2), ki pa so bila višja za okrog 24 milijonov evrov glede na lansko leto.

V zvezi z navedbo, da so se z uveljavitvijo ZPIZ-2 s 1. 1. 2013 pričele pokojnine v Sloveniji odmerjati z najnižjim odmernim odstotkom, bi želeli opozoriti, da je bil s sprejemom ZPIZ-2 narejen velik korak k zaustavitvi nadaljnjega padanja pokojnin, kar je bila posledica načina določanja valorizacijskega količnika in padanja odmernega odstotka, ki bi vsako leto padal za 0,5 odstotka.

Na zavodu smo si in si bomo še nadalje prizadevali, da se pokojnine usklajujejo po sistemskem zakonu, da se zagotavlja njihova realna vrednost, hkrati pa smo podpirali tudi prizadevanja za izredno usklajevanje pokojnin, seveda v odvisnosti od finančnih zmožnosti države, zato redno zgolj opozarjamo, kakšne so finančne posledice predlogov po dodatnih uskladitvah. Pri tem pojasnjujemo, da se je gmotni položaj uživalcev pokojnin v obdobju od leta 2010 do 2015 zaradi interventnih zakonov, ki so usklajevanje pokojnin omejevali oziroma onemogočali, poslabšal, saj se je realna vrednost pokojnin v tem obdobju znižala. V letih od 2016 do 2020 pa je bila uskladitev pokojnin višja od predpisane v ZPIZ-2, kar je zmanjšalo negativne učinke na gmotni položaj upokojencev zaradi interventnega neusklajevanja oziroma prenizkega usklajevanja pokojnin v predhodnem obdobju.

Razlika med odstotki uskladitev v primeru pokojnin, uveljavljenih v letu 2011, je še primanjkljaj v višini 1,7 odstotka, pri usklajevanju pokojnin, uveljavljenih v letu 2010 oziroma prej, pa primanjkljaj v višini 3,5 odstotka. Pri tem pa ves čas opozarjamo, da so upokojeni od leta 2012 dalje glede usklajevanja pokojnin v ugodnejšem položaju in so se njihove pokojnine uskladile še za več, kot to določa sistemski predpis. Zaradi izrednih uskladitev imajo upokojeni v letu 2012 za 1,1 odstotka višje pokojnine, kot bi jim pripadale zgolj na podlagi redne sistemske uskladitve, upokojeni v letu 2013 za 2,5 odstotka, upokojeni v letu 2014 za 3,6 odstotka, upokojeni v letu 2015 za 4,5 odstotka, upokojeni v letu 2016 za 5,2 odstotka, upokojeni v letu 2017 in 2018 za 4,5 odstotka, upokojeni v letu 2019 za 3,4 odstotka, upokojeni v letu 2020 pa za 2 odstotka višje pokojnine.

Na koncu naj poudarimo, da je zavod zgolj izvajalec in nosilec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji ter da nima možnosti v proceduro predlagati zakonskih sprememb, želimo pa, da se v širši javnosti objektivno predstavijo vsi podatki in informacije, ki bi lahko vplivali na nadaljnje spremembe tega pomembnega področja.

Marijan Papežgeneralni direktor ZPIZ