Ker tega, da bi vzela kapitalu in dala državljanom, do sedaj ni storila še nobena oblast, razen tiste, ki so prišle prav zaradi nepravične delitve družbenega proizvoda na oblast z revolucijo, je všečni odločitvi pogledati pod prste.
Vse gospodarske krize do zdaj, tista pred leti, ko so finančne institucije posojale denar na lepe oči in kupovale in prodajale prazne vrednostne papirje in se je zato krogotok denarja prekinil, so nastale prav zato, ker je bilo v finančnem sektorju preveč denarja.
Tudi koronaepidemija je postala kriza zaradi stanja v finančnem sektorju. Gospodarstvo in druge dejavnosti je bilo treba ustaviti le zato, da se ustvari potreba po novem zadolževanju. Finančni sektor je zopet postal poln denarja in napihnjen balon je bilo treba izprazniti. Da ne poči in z njim finančni sistem. Skrb za zdravje in življenje ljudi je le zunanja fasada, ki ukrepom daje legitimnost. Če bi bilo politiki mar za zdravje in življenje ljudi, ne bi bilo oboroževanja ne vojn in tudi vse drugo, ki vodi ljudi v stres in bolezni, bi bilo za oblast problem. Pa ni.
Ne znam sešteti tisočev milijard, ki so jih državne blagajne najele kot kredite v času koronakrize, da so financirale izpad ustavitve gospodarskih in vseh drugih družbenih aktivnosti. Če teh nekaj deset tisoč milijard (morda sem v oceni skromen) dolarjev in evrov finančna industrija ne bi plasirala kot kredite državam, bi bila v infarktnem stanju in pred bankrotom. Banka in tudi druga finančna institucija propade, če ima preveč denarja na svojem računu, ker ne prejema obresti ali dividend in tudi ne drugih prihodkov od poslov posojanja in plasiranja denarja.
Prav zaradi svoje varnosti je finančna industrija sprejela ukrep, no, sprejele so ga oblasti držav, da povečajo davke multinacionalkam. Znano je, da se največje davčne »olajšave« dogajajo v teh sistemih. Ko dobičke izkazujejo v davčnih oazah. Prav to pa napihuje balon nenehne rasti obsega kapitala v finančni industriji.
Povsem jasno je, da države brez dodatnih virov proračunskih prihodkov ne bi bile v stanju servisirati kreditov iz koronakrize. Denar zato ne bo namenjen blagostanju državljanov, tudi ne njihovemu zdravju, pač pa zdravju finančne industrije.
Vedite, da si finančna industrija ne želi, da bi ji države vrnile kredite. To bi bil polom in bankrot za finančno industrijo. Finančna industrija potrebuje le servisiranje kreditov. To pomeni redno plačevanje obresti ali izplačevanje dividend in obnavljanje kreditov. Tiste neugodne z nizkimi obrestnimi merami nadomeščati z dražjimi.
Posredno je tako reševanje finančnega sektorja dobro tudi za državljane. Pa ne mislim, da se s tem zagotavlja varnost denarja, naloženega v banke, slovenska gospodinjstva imajo tam za 24 milijard vlog, pač pa na dejstvo, da so pokojninski in vsi drugi finančni skladi del finančne industrije in bi bankrot pomenil, da ni več virov za pokojnine ali zavarovalnine.
Silvester Koprivnikar, Velenje
