Jutranje žvrgolenje ptic pevk je v Zagrebu zamenjalo glasno krakanje vran. »Grozno je! Začnejo ob štirih zjutraj in se derejo več ur. Zadnje tedne brez tablet sploh ne morem spati. Skačejo po balkonih, iščejo hrano ali se zaganjajo v ljudi. Ko jih je veliko na kupu, si sploh ne upam na teraso,« za hrvaški portal 24 sata strah pred nasilnimi ptiči opisuje Zagrebčan. »Živimo ob nakupovalnem središču, kjer je veliko zabojnikov za smeti. Tudi s hrano, kar jih izjemno privlači. Ravno zaradi smeti so si v bližini spletle gnezda,« je zgrožen njegov sosed, čigar ženo so sive vrane napadle na poti iz službe. In še zdaleč ni edina.
Na kliničnem oddelku za travmatologijo zagrebške bolnišnice je zadnje dni zelo pestro, saj zdravniki skoraj vsak dan oskrbujejo poškodbe žrtev pernatih napadalcev. »Česa takega še nisem doživel,« je za Jutarnji list potarnal dr. Stipe Ćorluka, specialist ortopedije in travmatologije. V samo treh dežurstvih je sprejel štiri pacientke, ki so jih vrane huje poškodovale. »Zdravili smo deklico, ki si je zaradi napada zlomila hrbtenico, drugo dekle si je zlomilo roko, tretja koleno, ena pa si je zvila gleženj,« je nanizal seznam poškodb. Najhuje jo se skupila tista z zlomljenim kolenom, ki je že prestala dve operaciji. Če smo povsem natančni, vrane niso poškodovale žrtev, so pa bile poškodbe posledice njihovih napadov.
Varujejo ogrožene mladiče
Zagrebčane je že pred leti maltretirala jata kakih 23.000 nadležnih vran, ki so »oblegale« mesto. Ljudem so hrano kradle kar iz rok, razmetavale so koše za smeti, napadale pse in jim trgale dlako, z njo pa potem oblagale svoja gnezda. Napadi vran v tem času tako sploh niso nenavadni, saj branijo svoje »ogrožene« mladiče, a so njihove posledice za ljudi veliko hujše kot prejšnja leta. »Kljuvala me je po glavi, ko sem stala na prehodu za pešce, in kar ni odnehala. Ko sem sedla na kolo, da bi se odpeljala, sem padla in si zlomila nogo,« je napad ptiča za Dnevnik Nove TV opisala ena od žrtev. Po pripovedovanju drugega dekleta se je vrana vanjo začela zaganjati med sprehodom. Najprej ji jo je uspelo odgnati z rokami, a se je ptica vrnila in bila tako zagnana, da je dekle prevrnila na tla.
Mahanje z rokami pomaga
V tednu, desetih dneh se bodo po oceni ornitologov napadi nehali, saj bodo takrat vranji mladiči že malo odrasli in bodo poleteli. Napadi so namreč način varovanja mladičev, ko se odrasle ptice počutijo ogrožene. Najpogostejše tarče so kolesarji in sprehajalci psov, nasilne pa niso navadne črne vrane, temveč črno-sive oziroma sive. Strokovnjaki svetujejo, da potencialna tarča ob morebitnem napadu čim bolj maha z rokami, odpre dežnik, če ga ima, ter se skuša odmakniti od živali in si poiskati zatočišče. To je seveda težje za kolesarje. Vrane se sicer zavedajo, da so v primerjavi s človekom šibkejše, in se bodo umaknile.
S težavo se ukvarjajo tudi na zagrebškem uradu za kmetijstvo in gozdarstvo, kjer pojasnjujejo, da vranam zelo ustreza zagotovljen konstanten vir hrane v mestih. Zato stanovalce pozivajo, naj redno čistijo objekte in na območjih, kjer vrane gnezdijo, po tleh ne mečejo hrane in kuhinjskih odpadkov, ampak jih odvržejo v smetnjake. »To je povsem naravno vedenje živali, zato občanom svetujemo, naj se dan ali dva – dokler ptiček ne odleti – izogibajo lokaciji gnezda. Če opazite, da je mladič padel iz njega, se temu kraju ne približujte, ampak obvestite pristojne,« so še pozvali in pripisali kontakte lokalnega zavetišča za živali.
Nekaj primerov tudi pri nas
V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so za Dnevnik povedali, da so nekaj poročil o sovražno nastrojenih pticah zadnje tedne zabeležili tudi pri nas, a da težjih primerov ni bilo. »Nekoliko več nevšečnosti je v primerih, kjer je to vedenje ponavljajoče in traja več dni, zlasti kadar se to dogaja v neposredni okolici domov, vrtcev ali šol, kjer se ljudje ne morejo izogniti srečanju z vrano, ali pa so udeleženi otroci,« so še dodali. Kaj naj storimo ob morebitnem napadu ptiča? »Če nekdo opazi mladiča, naj se mu izogne, kolikor je mogoče. V primeru napada naj si posameznik z rokami, torbico ali dežnikom zakrije izpostavljeni del glave. Če je le mogoče, naj se izogiba lokaciji, kjer se je napad zgodil, saj se bo verjetno ponavljal, vse dokler mladiči ne bodo povsem samostojni,« svetujejo slovenski ornitologi.