Gre za finančno najobsežnejši mehanizem iz naslova evropskega svežnja za okrevanje in odpornost Next Generation EU, v okviru katerega bodo Sloveniji na voljo tudi sredstva pobude React-EU, sklada za pravični prehod in razvoj podeželja. Skupno je na voljo 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in dobrih 666 milijonov evrov posojil, iz obeh virov pa bodo lahko črpali tako podjetja kot lokalne skupnosti.
Razvojna področja
Razvojna področja in komponente NOO, kjer podjetja in tudi lokalne skupnosti najdejo priložnosti za črpanje denarja za projekte, so zeleni prehod (v okviru tega obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v gospodarstvu, trajnostna prenova stavb, čisto in varno okolje trajnostna mobilnost ter krožno gospodarstvo oziroma učinkovita raba virov), digitalna preobrazba tako gospodarstva kot javnega sektorja in javne uprave, pametna, trajnostna in vključujoča rast. V okviru slednje so priložnosti za financiranje raziskav, razvoja in inovacij, projektov za dvig produktivnosti ter za prijazno poslovno okolje za investitorje pa tudi za trg dela, saj bo namenjen denar za ukrepe za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov ter krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici, pa tudi za preoblikovanje slovenskega turizma ter investicije v infrastrukturo na področju turizma in kulturne dediščine. Pomembni področji NOO z reformami in naložbami sta tudi zdravstvo in socialna varnost, kar pomeni, da bo denar poleg zdravstva in socialne varnosti tudi za dolgotrajno oskrbo in stanovanjsko politiko.
Slovenski predlog NOO je služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) že poslala evropski komisiji. O tem, kaj in koliko prinaša načrt za okrevanje in odpornost ter kje bodo sredstva večletnega finančnega načrta v letih 2021 do 2027, bodo govorili na webinarju, ki ga pripravlja družba Tiko pro 16. junija in na katerem bodo sodelovali predstavniki SVRK, ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za infrastrukturo. Sibil Klančar, vodja službe za razvojna sredstva pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, bo nanizala najavljene in objavljene razpise, Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, pa bo predstavila nepovratna sredstva v okviru načrta za okrevanje in odpornost ter finančne perspektive 2021–2027 za podjetja.
Razpise prepustili strokovnjakom
Kako pomembno je spremljanje državnih razpisov ter kakšne so njihove izkušnje, bosta pojasnila Aleš Seidl, direktor podjetja AS system, ter Janez Rihter, prvi mož podjetja Rihter montažne gradnje. »Zelo pomembno je, da država pomaga podjetjem, ki smo na bolj ogroženem območju, in nas podpira pri investicijah. Sprva smo se na razpise prijavljali sami, a smo ugotovili, da je najbolje, da delamo to, kar znamo najbolje, pri razpisni dokumentaciji, ki je je res veliko, pa poiščemo pomoč strokovnjakov za razpise,« opisuje glavni menedžer podjetja AS system iz Šmarja pri Jelšah, ki ima za seboj uspešno prijavo na tri večje razpise. Koronsko leto je bilo za podjetje, ki je specializirano za proizvodnjo vijakov in pritrdilne tehnike, posebno, saj so zrasli za 9 odstotkov, na 4,5 milijona evrov, dodatno pa so zaposlili 14 sodelavcev, ki jih je sedaj že 52. »Uspešno smo šli v širitev proizvodnje, ker bomo še rasli, smo se prijavili tudi na razpis v podporo inovacijam in dodatnim zaposlitvam,« pojasnjuje Seidl. V okviru načrta za okrevanje in odpornost bo denar tudi za lokalne skupnosti. Tako bo drugi del webinarja Tiko pro namenjen občinskim upravam. rš
