V seriji pisem blagovnim znamkam je mehiško ministrstvo za kulturo zaprosilo za javno pojasnilo, hkrati pa pozvalo, da se vse ugodnosti, skratka dobiček, vrne ustvarjalnim skupnostim, za katere menijo, da so iznašle tehnike vezenja in motive oblikovanja.
Skopirali naj bi dizajn ljudstva Mixtec
V pismih, ki jih je mehiška ministrica za kulturo Alejandra Frausto Guerrero podpisala 13. maja, je navedenih več kosov oblačil treh blagovnih znamk, skupaj z ustreznimi dokazili, kot primerjava z oblačili, ki so jih ustvarili avtohtoni obrtniki iz regije Oaxaca. Mehiško ministrstvo za kulturo je v sporočilu za javnost izpostavilo modro vezeno obleko znamke Zara. Mehičani trdijo, da je španska blagovna znamka risala simbole prednikov in tradicionalne obleke huipil, ki jih izdeluje ljudstvo Mixtec iz San Juana Colorada v Mehiki, in dodajajo, da za izdelavo oblek potrebujejo vsaj mesec dni. Zara je omenjeni izdelek že umaknila iz spletne prodaje.
Kot domnevni primer prisvajanja kulturne dediščine so bile izpostavljene tudi vezene kratke hlače podjetja Anthropologie. Mehiška vlada trdi, da ima izdelek, ki stane nekaj manj kot 60 evrov, simbole, ki močno spominjajo na staroselce v Santa Marii Tlahuitoltepecu. Hlače so bile sicer v začetku prejšnjega tedna še vedno na voljo na spletni strani Anthropologie. Prav tako je oblikovalca rožnate ženske srajce znamke Patowl navdihnila tehnika vezenja prebivalcev Zapotec iz San Antonina Castilla Velasca. Vlada vztraja, da je ročno izdelano cvetlično vezenje na Patowlovih srajcah imitacija zapletene tehnike, znane kot »hazme si puedes« (»naredi me, če lahko«), med drugim pa vključuje motive družine mačk.
Vlada želi zaščititi znanje ljudstva
Ministrstvo za kulturo je v sporočilu za javnost navedlo, da so blagovne znamke hote ali nehote privatizirale »kolektivno lastnino avtohtonih skupnosti«, in jih pozvalo, naj ustvarijo etični okvir za neposredno sodelovanje s svojimi obrtniki in oblikovalci. Prav tako je dodalo, da deluje z namenom preprečevanja plagiatorstva tako nacionalnih kot mednarodnih podjetij in da »ščiti pravice domačih ljudstev, ki so bila v preteklosti neupoštevana«.
To ni prvič, da je Mehika blagovne znamke obtožila prisvajanja. Novembra lani se je francoska oblikovalka Isabel Marant opravičila, potem ko je ministrstvo za kulturo trdilo, da je v svoji znamki uporabila vzorec, ki ga je ustvarila skupnost Purepecha. Leta 2019 je mehiško ministrstvo obtožilo tudi ameriško blagovno znamko ženskih oblačil Carolina Herrera, da so uporabili mehiške vzorce »brez dovoljenja, brez spoštovanja in brez ekonomskega premisleka«. Kreativni direktor Wes Gordon je takrat v opravičilu dejal, da je znamka poskušala »poudariti pomen te čudovite kulturne dediščine«, linija oblačil pa da je bila »poklon bogastvu mehiške kulture«.
Tudi Zarina matična družba Inditex je v izjavi aktualnega spora dejala, da »zelo spoštuje« ministrstvo za kulturo, prav tako tudi skupnosti v Mehiki, hkrati pa dodala, da zadevni dizajn nikakor ni namerno izposojen iz umetnosti mehiških staroselcev.
