Kožni raki, tako nemelanomski kot kožni melanom, spadajo med najpogostejše rake, za katerimi zbolevajo Slovenci. Za kožnim melanomom zboli na leto več kot 600 oseb, število zbolelih se poveča vsako leto še za 3 odstotke »Po podatkih nacionalnega registra raka smo v prvem valu epidemije covida-19 diagnosticirali 35 manj manj kožnih melanomov kot pred epidemijo, v jesensko-zimskem valu pa je bilo diagnoz manj za približno četrtino. Še večji, za skoraj 60 odstotkov, pa je bil spomladi upad diagnoz nemelanomskega kožnega raka,« je povedala prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., vodja epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu.

Še vedno množičen obisk solarijev

Kljub številnim, bolj ali manj odmevnim akcijam ozaveščanja o varnem sončenju se je pokazalo, da smo Slovenci v zadnjih letih od 20 do 50 odstotkov manj seznanjeni z dejavniki tveganja nastanka melanoma (dednost, fototip kože, pomen znamenj in UV-sevanje). »Študija je pokazala, da se najmočnejšemu soncu izogibamo v večji meri kot pred leti in da za zaščito uporabljamo lokalne pripravke z višjim zaščitnim faktorjem. Vendar je v zadnjih letih 50 odstotkov več tistih, ki zaščitnih krem ne uporabljajo,« je povedala prim. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, in poudarila, da je skrb zbujajoč tudi podatek, da še vedno veliko število anketirancev obiskuje solarije – umetne vire UV-sevanja, ki so v nekaterih državah zaradi škodljivosti že popolnoma prepovedani.

90 odstotkov pozdravi kirurgija

Specialistka kirurgije na OI doc. dr. Barbara Perić, dr. med., je poudarila, da je osnovno zdravljenje kožnega melanoma kirurgija, saj tako pozdravijo več kot 90 odstotkov bolnikov. »Kožni tumor odstranimo s kratkim posegom, ki pa ne omogoča zgolj zdravljenja, temveč tudi opredelitev tumorja in napoved prognoze bolezni. Z nadaljnjimi kirurškimi posegi lahko pridobimo tudi podatke o morebitni prizadetosti bezgavk in nato načrtujemo zdravljenje s sistemskimi zdravili ali obsevanjem. Kirurgija tako ostaja zlati standard zdravljenja kožnega melanoma,« je dejala. Prav zato je še kako pomembno, da tudi v času epidemije covida-19 o morebitnih sumljivih kožnih spremembah obvestimo osebnega zdravnika. Strokovnjaki namreč priporočajo, da se diagnostika morebitnega kožnega melanoma v teh časih ne odloži za več kot 3 mesece. Stroka tudi svetuje, da naj do nadaljnje opredelitve prizadetosti bezgavk ne mine več kot 2 do 3 mesece. Osebnega zdravnika je smiselno obvestiti o sumljivi kožni spremembi pravočasno, saj lahko le tako diagnostiko in kirurško zdravljenje opravijo pravočasno in v skladu z veljavnimi ukrepi za zajezitev širjenja okužbe z novim koronavirusom.

Da je najpomembnejši dejavnik tveganja pojava kožnega melanoma izpostavljenost UV-žarkom, je znano, manj znano pa je, da se v redkih primerih kožni melanom pojavi tudi znotraj družin z visokim tveganjem pojava bolezni. »Na OI v ambulanti za onkološko genetsko svetovanje tako opravljamo tudi posvete z osebami in bolniki iz družin z visokim tveganjem pojava kožnega melanoma in/ali raka trebušne slinavke. Tistim s potrjenim tveganjem raka trebušne slinavke nudimo tudi možnost vključitve v program preventivnega spremljanja pri gastroenterologu,« je izpostavila doc. dr. Barbara Perić. Predstojnica sektorja internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana, prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., pa jo je dopolnila, da se je sistemsko zdravljenje melanoma zadnja leta močno spremenilo, ne samo pri napredovali bolezni, temveč tudi dopolnilno zdravljenje, kjer sta se uveljavila tarčno zdravljenje in imunoterapija. Omenjena zdravljenja dopolnilno preprečujejo ponovitve bolezni, pri napredovali bolezni pa močno podaljšajo preživetje in pri tretjini bolnikov vodijo tudi do zazdravitev.