Letošnji dan okoljskega dolga bo znova prej kot v letu dni. Lani je bil 22. avgusta, kar je bilo zaradi pandemije covida-19 sicer prvič, odkar ga izračunavajo, pozneje kot v enem letu, saj je bil leta 2019, enako kot letos, 29. julija.
Da je dan okoljskega dolga (Earth Overshoot Day) spolzel nazaj na 29. julij, »jasno kaže, da so lahko načrti za okrevanje v postcovidnem obdobju dolgoročno uspešni le, če bodo vključevali obnavljanje in učinkovitost ekoloških virov«, je na Twitterju zapisala organizacija Global Footprint Network.
Skupni ekološki odtis se je letos glede na lani povečal za 6,6 odstotka, medtem ko se je skupna zmožnost obnove povečala za 0,3 odstotka, zmožnost obnove gozda pa je upadla za 0,5 odstotka. Izpusti ogljikovega dioksida so se letos glede na lani zvišali za 4,8 odstotka, potem ko so bili lani za 5,8 odstotka nižji kot predlani.
Ekološki odtis lani zaradi pandemije upadel
Ekološki odtis je lani znatno upadel v prvem delu leta, najbolj v drugem četrtletju, nato pa se je v tretjem in četrtem trimesečju ob ponovi rasti potrošnje, ki se je zvišala kljub še vedno veljavnim ukrepom za omejitev širjenja novega koronavirusa, ponovno zvišal, a je bil v skupnem nižji kot leta 2019.
Slovenija je sicer letos svoj dan okoljskega dolga dosegla že 30. aprila. Kot so takrat opozorili v Inštitutu za zdravje in okolje, je skrb vzbujajoč trend, da je slovenski dan okoljskega dolga vsako leto bližje svetovnemu dnevu Zemlje, ki je 22. aprila.
