Ko spremljam ravnanje evropskih politikov, ki odločajo o usodi tisočev in milijonov, presenečen ugotavljam, da za politike ne veljajo enaka profesionalna pravila kot za zdravnike. Predsedniki treh institucij EU in 21 predsednikov držav članic so nedavno povabili državljane EU, naj sodelujemo v konferenci o prihodnosti Evrope. Čeprav gre za elito poklicnih politikov, ob tem pozivu javnosti niso posredovali diagnoze stanja v Evropi niti niso predlagali terapije, ki bi prinesla Evropi boljšo prihodnosti. Tudi pri dolžnosti pojasnjevanja evropski javnosti, ki jo lahko imenujemo kar politična deontologija, so povsem odpovedali.

Breme odgovornosti pri zdravljenju, tudi ob privolitvi bolnika, vedno ostane na ramenih zdravnika. Določanje diagnoze, izbor terapije in pojasnjevanje so zdravnikova dolžnost in odgovornost. Tudi za politike, ki poklicno opravljajo najvišje funkcije v Evropi, bi moral veljati enak sistem. Vendar ni tako. To razberemo tudi iz poziva na konferenco o prihodnosti Evrope, saj v njem politiki ne razkrijejo vzrokov za probleme, ki danes omejujejo raven materialne, družbene in okoljske blaginje prebivalcev Evrope.

Evropski politiki nam ne predlagajo nobenih ukrepov za obvladovanje težav in problemov. Niti na kraj pameti jim ne pride, da bi posnemali ravnanje zdravnikov. Vse tisto, kar predstavlja temeljno profesionalno obveznost in dolžnost politikov, je prepuščeno kar laičnim državljanom. Obljuba politikov, da bodo prisluhnili mnenjem državljanov in jih upoštevali, so prazne besede. Si predstavljate, kako bi delovalo zdravstvo, če bi tudi zdravniki ravnali podobno kot politiki? Pa ima odgovornost politikov objektivno zanesljivo večjo težo. Kaj upravičeno pričakujemo od politikov ob konferenci o prihodnosti Evrope?

Najprej takšno diagnozo, ki bo verodostojen prikaz dejanskih razmer v Evropi. In seveda tudi predstavitev terapije, ki naj Evropi in njenim državljanom prinese boljšo prihodnost.

In kaj bi razkrila takšna diagnoza? Da Evropa že dolgo boleha za hudo obliko slabokrvnosti. Predstavniška demokracija, ki podeljuje absolutno oblast političnim strankam, danes, četudi v okolju digitalne tehnologije, prinaša skoraj nerešljive probleme. Vsepovsod je prisoten virus avtokratizma, ki ga politiki ne zmorejo pa tudi nočejo obvladati z učinkovito terapijo. Namesto da bi pri upravljanju EU in njenih članic prakticirali legitimnost odločanja, si politiki raje izmišljajo neučinkovite ovire in pasti pojavom korupcije.

Ko krmilo ene od treh vodilnih funkcij v EU v svoje roke prevzema avtokrat, kakršen je Janez Janša, bi morali zvoniti vsi alarmi Evrope. Pa ne zaradi avtokrata, kot je Janša, temveč zaradi opozoril, da je sistem, ki legalizira takšno avtokratsko oblast, resno zbolel. V takšnem okolju Evropa ne more uresničevati načel vladavine prava, demokracije ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Državljani Evrope smo zaskrbljeni, saj izhoda iz začaranega kroga preživele predstavniške demokracije, ozaljšane z različnimi avtokratizmi, še ni na obzorju.

Janez Krnc, Litija