Preberimo še enkrat natančno: »Posledica neustavnosti 39. člena zakona o nalezljivih boleznih je bila, da je vlada uvedla kakršenkoli ukrep, mu sama določila vsebino in trajanje, se sama odločila, ali in s kom se bo ob tem posvetovala, ali bo takšno mnenje upoštevala in kako, če sploh, bo z njim ter s svojimi razlogi seznanila javnost.« Ta neusmiljen presek dejstev je v pritrdilnem ločenem mnenju podala ena od sodnic ustavnega sodišča, ki je ta teden z odločbo ugotovilo, da zaradi neskladnosti zakona o nalezljivih boleznih z ustavo niso bili z vrhovnim pravnim aktom države skladni niti ukrepi, ki smo jih na lastnih plečih prejšnje mesece nosili državljani – omejitev gibanja na občine, policijska ura, omejitve zbiranja, zapiranje javnih ustanov… Je mogoče vladi z najvišjega pravnega mesta sploh še prisoliti močnejšo zaušnico?
Zakon o nalezljivih boleznih je resda star že več kot četrt stoletja, sprejet je bil v povsem drugih okoliščinah, predvsem pa si njegovi pisci niti v najhujših mora...
Kandidata za ministra za javno upravo Franc Props ter za naravne vire in prostor Jože Novak sta strokovnjaka z bogatimi izkušnjami, ki dobro poznata...
