Lustracijo so bolj ali manj uspešno izpeljale Poljska, Češka, Slovaška, Albanija, Bolgarija, Makedonija in bivša Vzhodna Nemčija. Ste opazili, da Slovenije ni med temi državami, čeprav smo živeli v komunističnem sistemu? Zakaj smo zamudili takšno priložnost? Uradna verzija pravi: v Sloveniji ni pravnega okvira (ali zakona) o lustraciji. Saj v drugih državah tudi ni bilo pravnega okvira za lustracijo, saj ga ni mogoče pisati pred padcem komunizma, so ga pa pravočasno napisali.

Kdo je preprečil uzakonjenje lustracije in izvedbo zakona v Sloveniji?

V državah, v katerih so za časa komunističnega sistema izrazito protežirali partijsko vodstvo, so po njegovem padcu tudi izrazito nasprotovali temu kadru. Zato je bil zakon o lustraciji nujen in dobrodošel.

Pri nas pa smo imeli tako imenovani socializem s človeškim obrazom, manj zaprto državo, več svoboščin, več potovanj v tujino, večjo izbiro blaga, dosegljive počitniške kapacitete za delovno ljudstvo in vznesenost zaradi možnega nakupa avta. Trst je bil s svojimi trgovinami naša meka. Razen tega je bilo članstvo v partiji tako množično, da bi zaradi lustracije zmanjkalo kadra za vodenje poosamosvojitvene Slovenije. Oblasti željni so se hitro prilagodili spremembi sistema in se med seboj podpirali, saj so vsi imeli »stare grehe«. Verjetno je to razlog, da smo zaobšli lustracijo. Spreobrnjenci so pograbili vodilne vloge in začeli udrihati po prejšnjem sistemu. Kaj pa od takih lahko pričakujemo, razen da se trudijo napolniti svojo malho?

O enem spoznanju pa sem prepričan. Če bi pri nas svojčas izpeljali lustracijo, ne bi bilo potrebe po petkovih kolesarskih protestih proti vladi. Tedaj se v Sloveniji ne bi prerivali na oblasti povzročitelji protestov: Borut Pahor, Janez Janša, Vinko Gorenak in »kar temu plemstvu se enači« (Pavel Golia). Se mi kar svita, kdo je bil proti lustraciji pri nas. Vam tudi?

Žal nas je te dni zapustil priljubljeni belokranjski humorist Toni Gašperič, ki je že davno ugotovil manko lustracije pri nas in zapisal nehumoristično izjavo: »Mene ni toliko strah politika, ki je izprijen, kot hord, ki ga spremljajo. Oni so hujši.«

Toni JurjecBrezovica pri Ljubljani