Ko smo včeraj dopoldne vstopili v prostore razstave Čudovite živali na Bledu, so prostovoljci z biologinjo in ljubiteljico eksotičnih živali Niko Leben urejali še zadnje podrobnosti v novih domovanjih, kamor so ob naši prisotnosti preselili živali. Prvi je bil legvan Lenny, najbolj priljubljena žival na blejski razstavi in njen simbol, ki si ga obiskovalci zapomnijo po tem, da jim v pozdrav rad pokima. Lebnova je odprla steklo njegovega starega terarija, ga počasi in previdno dvignila v naročje in ga prenesla v sosednji, veliko večji terarij.
Po legvanu še kače…
Lenny je nekaj trenutkov miroval, potem je odprl usta in začel iztegovati jezik. »Vedno, ko pride v novo okolje ali ko se okoli njega zgodi kaj novega, se zdi, kot da skuša z jezikom okusiti zrak, ki ga obdaja,« je pojasnila njegova skrbnica. Kmalu se je sprehodil mimo mogočne veje in zavil proti bazenu.
Medtem ko je Lenny zelo dejavno raziskoval svoj novi dom, so prostovoljci skupaj z Lebnovo začeli v nove terarije preseljevati še kače. Selitev prve, ki tehta kar 45 kilogramov, je predstavljala prav poseben logistični zalogaj, ki pa ga je izkušenim selilcem uspelo izpeljati brez zapletov. »Nove domove so dobili legvan Lenny, nove legvanke, ki so k nam prišle pred kratkim, burmanski pitoni in anakonda,« je pojasnila Lebnova. »V donatorski akciji, ki se je začela februarja in je trajala tri mesece, smo zbrali 10.700 evrov. Z njimi smo poplačali stroške za najem prostora, elektriko, vodo, prehrano živali in veterinarske stroške. Zgradili smo tudi šest novih zelo velikih terarijev in šest srednjih. V zagotavljanje boljših razmer za živali ter prijetnejše in bolj poučne postavitve razstave smo vložili ogromno prostovoljnega dela,« opozarja.
Neizmerno hvaležni za pomoč
Da vse to potrebujejo, smo pozimi poročali tudi v Dnevniku. Zavetišče za eksotične živali, ki kot razstava deluje na Bledu, se namreč financira iz vstopnin, a ker med ukrepi za zajezitev epidemije gostov niso smeli sprejemati, so tudi sredstva usihala. Ne le da nekaterim živalim nikakor niso mogli zagotoviti tako zelo potrebnih novih terarijev, Lebnova je imela težave tudi s poravnavo stroškov za njihovo veterinarsko oskrbo, hrano, najemnino… »Kakor so bili črni časi na začetku leta, je po februarski akciji stanje postalo bolj rožnato. Hvaležna sem celi Sloveniji, ki je denarno ali z materialom pomagala, da smo živali oskrbeli in mnogim tudi izboljšali pogoje za bivanje. Res nisem vedela, kaj naj naredim. Nerodno mi je bilo prositi za pomoč, ampak drugače ni šlo. Edinstven občutek je, ko vidiš, da ljudje cenijo toliko let dela in zagotovijo, da ga lahko nadaljujemo.«
Na Bledu trenutno biva okoli 130 eksotičnih živali, ki si jih je od danes naprej spet možno ogledati. Med njimi ni krokodila Karlija, ki je zdaj v živalskem vrtu v Radencih. Sprva so mu večjo oboro želeli postaviti na Bledu, vendar pa ima v novem domu kar petmetrski bazen, ki mu ga na Bledu nikakor ne bi mogli zagotoviti, pravi Lebnova in priznava, da je ob slovesu potočila tudi kakšno solzo.
Med živalmi na razstavi je precej takšnih, za katere lastniki ne morejo več skrbeti, in zato služi tudi kot zavetišče. Obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi dva kraljeva pitona, katerih lastnik je novopečeni prostovoljec v zavetišču Nik Pačarič iz Ljubljane. Ljubitelj eksotičnih živali jih ima kar nekaj tudi doma, med prostovoljce na Bledu pa je šel po tem, ko je pred nekaj meseci zaključil profesionalno nogometno kariero. »Izdelujemo terarije, prejle sem brusil steklo, hranimo živali, kaj počistimo, kar je pač treba,« opisuje svoje obiske nekajkrat na teden. Brez takšnih prostovoljcev razstave nikakor ne bi bilo, priznava Lebnova, vesela, da končno med živali sme pospremiti tudi obiskovalce.
