Najbrž sem že večkrat omenil, da se ne da napovedovati kraja nastanka ploh in neviht. Tudi časa ne. No, lahko govorimo o tem, ali gre le za popoldanske pojave ali morda za celodnevne. In kdaj nam uspe približno določiti območje, kjer so verjetnejše. Nemalokrat pa nam vreme kakšno nevihto zakuha ravno na nasprotnem koncu Slovenije, kot ga omenjamo kot najverjetnejšega. Žal je pri verjetnosti pač tako, da če je neki pojav manj verjeten, še ne pomeni, da ga ne bo. Kmetu, ki ima pokošeno seno, pa je čisto vseeno, ali mu ga zmoči manj verjetna ploha ali taka, ki je zelo verjetna. Edinole če jo pričakuje z večjo verjetnostjo, je tudi verjetneje, da se bo potrudil in seno pospravil pravočasno. Torej ni nujno, da ga bo, je pa verjetneje.
Pri napovedovanju neviht je magična beseda »krajevno«. Ni lepšega kot gledati, kako sosedu moči seno ali mu pokvari družinski piknik, če le vas (nas) ne doleti kaj podobnega. Vsaj tako bi si prestavljal glede na prislovično škodoželjnost Slovencev. Vseeno bolje, da zmoči seno, kot da pogine krava. Dandanes nam spletna orodja lahko precej pomagajo pri tem, da se izognemo morebitni nevihti. Kot rečeno, napoved vam ne bo povedala, kdaj in kje bo nastala, lahko pa spremljamo njihov razvoj s pomočjo radarske slike. Ko je enkrat nevihtni oblak na radarju, se lahko odločamo, ali nas bo zmotil ali ne, in temu primerno ukrepamo. Seveda se včasih nevihta razvije skoraj bliskovito in takrat nam tudi radar ne pomaga kaj dosti. Podobno je, kadar so nevihte pogoste in če se hitreje premikajo, zato težko dovolj točno ocenimo, ali nas bo kakšna dosegla. Je pa marsikdaj dovolj, da poiščemo streho in počakamo, da mine.
