Ko je Mojca Širok, publicistka in dolgoletna dopisnica RTV Slovenija iz Rima, pred tremi leti izdala kriminalni roman Pogodba, je žela bralsko navdušenje, a tudi očitke, da ni napisala »slovenskega«, temveč »italijanski« roman. Če je torej bralce takrat odpeljala nekam med umazane posle italijanske mafije in italijanske politike, najdejo truplo v njenem najnovejšem političnem trilerju Evidenca domala pred vašim blokom, skratka v karseda tipični slovenski soseski. »Klasično detektivko v slogu Agathe Christie, kot zelo uspešno kažeta Tadej Golob in Avgust Demšar, lahko umestiš kamor koli, v ZDA, na samotni otok ali v Slovenijo, to je socialna dinamika, ki deluje povsod. Za politični triler nemara potrebuješ malo bolj pisano ozadje, ampak Slovenija niti malo ne zaostaja za Italijo, okostnjakov v omarah ji ne manjka,« poudarja avtorica.
Resnično ozadje,izmišljena zgodba
V mislih nima samo časa Jugoslavije, ampak tudi preteklih trideset let. Kdor bi se poukvarjal s tem, da bi nikoli do kraja raziskane resnične dogodke prenesel v fikcijo, ima že v trgovini z orožjem in privatizacijskih postopkih material neslutenih razsežnosti, je prepričana. V Evidenci postavlja v ospredje zgodbo z začetka svoje novinarske poti pri Mladini, ko je poročala o domnevnem pranju denarja sicilijanske mafije v posojilnicah slovenskih igralnic. »Na področju pisateljevanja sem še precej sveža, težko bi pisala o nečem, česar ne poznam. Pogodba je nastala brez pričakovanj, uspeh pri bralcih in kritiki me je presenetil in postavil v nekakšen krč, počutila sem se precej ločena od te knjige. Da vidim, ali zmorem še enkrat, je nastala Evidenca,« pripoveduje.
Kot glavno orodje pri pisanju romana so ji služile novinarske in bralske izkušnje. »Sem strastna bralka kriminalnih in detektivskih romanov ter trilerjev, moje žanrsko raziskovanje sega vse od Edgarja Allana Poeja in Agathe Christie do Dashiella Hammetta in sodobnih avtorjev,« pojasnjuje, da skuša pisati kriminalke, ki bi jih hotela tudi sama brati. Za kratkost in jedrnatost sloga je »kriva« novinarska praksa.
Nadaljevanje Pogodbe?
Je torej Evidenca, del trilogije Rim–Ljubljana–Bruselj, nadaljevanje Pogodbe? »Novi roman je vsebinsko popolnoma samostojna pripoved, se pa zgodbe nekaterih junakov iz Pogodbe v njem naprej prepletajo,« sporoča iz prestolnice Belgije, od koder zdaj poroča. Noče vnaprej izdati preveč o tem, kateri liki so ji posebej ljubi in tudi tokrat ostajajo v družbi bralcev z dobrim spominom.
»Nejeverno ponavljam, da nisem bila toliko jaz tista, ki je njihova življenja napletala, ampak se je zgodba napletala sama. Če si ne bi zadala omejitve, strukture 3 dni s po 17 poglavji, ne vem, kam bi me še odneslo,« se smeji. Namigne zgolj še, da z eno od pripovednih linij še globlje zaorje v razvoj slovenske medijske krajine.
