Bili so na strateškem mestu in so nadzorovali pretok širokih ljudskih mas skozi Wolfovo ulico proti Prešernovemu trgu. Na drugi strani so imeli neoviran pogled vse do prvih ovir pred parlamentom. Upor ljudstva so lahko analizirali v realnem času.

Zanimiva je bila hierarhija omizja. Nedvomni šef omizja je bil dr. Jambrek. Imel je prvo in zadnjo besedo. Puharjeva je v glavnem bila tiho, javno se ni upirala povedanemu. Iz oči ji je bilo videti, da kasneje, ko je čas za akcijo, čisto po žensko naredi po svoje. Poseben fenomen je Dimitrij Rupel. V javnosti najplodovitejši pisec desnice – njegove polucije najdeš vsepovsod – znotraj Janševe intelektualne elite nima kaj veliko besede, le samozadovoljno se smehlja. Spomnimo, kaj Je Rupel trdil o Janši (1995): »Janez Janša je demagog. V politiki nesramen in rad podtika. Ne izbira sredstev, je hudoben in brezobziren. Ne išče svetovalcev, ampak vernike. Ne išče sodelavcev, ampak služabnike. Janšev načrt je spraviti oblasti v težave, pa naj nas stane kar hoče.« Danes je Janšev preužitkar Rupel natanko tam. Nekdanji partijski protežiranec Rupel je na zatonu svoje kariere pristal v Janševem preddverju in se veseli vsake kosti.

Zobec, vrhovni sodnik in oh in sploh, strah in trepet vseh podrejenih v sodni hierarhiji, med to elito sploh ni upoštevanja vreden faktor. Nihče ga ničesar ni vprašal. Po moji oceni se druži z janšistično smetano le zato, da svojo potrebno sodniško neodvisnost napolni s pravoverno ideologijo.

Zbor ljudstva, ki smo ga videli v petek, bi prav lahko bilo tudi zadnje slovo. Veliki vodja je s svojimi bevski zbrane množice pošiljal v Venezuelo; Janša bo namreč branil demokracijo do zadnjega Slovenca. Ponuja se nam torej veliki eksodus. Ali nas ta način ne spominja na nekaj že videnega? Morda na mitinge resnice konec osemdesetih? Takrat so nas srbski mitingaši pošiljali v Filadelfijo. Očitno zares velja rek: Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Srbski vožd Milošević je bil velik učitelj.

Kaj je počel neodvisni politični analitik M. Balažic med to druščino? Težko reči. A po doslej že znanem je bržčas iskal namig, koga iz drugega političnega pola naj se loti s svojimi jedkimi komentarji. Jambrekova druščina mu je v njegovih pričakovanjih z veseljem ustregla.

Vseljudska vstaja se je iztekla pred sindikalno centralo, pri čemer je blokirala križišče na začetku Celovške. Ženske, ki so vodile kolono, so z izbranimi glasovi nežno zapele. Armada »robokopov«, nameščena po uličicah okoli vlade in parlamenta, se je dolgočasila. Za današnji nevarnostni dodatek mladcem v skafandrih ni bilo treba niti migniti s prstom.

Ja, v petek zvečer sta se v Ljubljani srečala dva svetova.

Rado Krušič, Žalec