Naša obmorska dežela se poleg najboljših tartufov in oljk, divjih špargljev, kakijev in nekaterih drugih imenitnih delikates ponaša z avtohtono vrsto male plavkaste artičoke, ki uspeva v Strunjanu. Prav v tem času bi moral potekati dvodnevni festival, ki ga vsako leto tradicionalno posvetijo tej cenjeni delikatesi in vključuje tržnico s svežimi domačimi pridelki, predavanjem, razstavo, otroško delavnico, ogledom nasada, pokušnjo artičok… Ves dan pa je tam mogoče uživati strunjanske dobrote, pripravljene z artičokami. Na festival bo treba počakati še eno leto, artičoke pa se za naše neumnosti ne zmenijo in so nam na voljo!

Artičoko – ki ni samo izjemno okusna, ampak tudi zelo zdrava – uporabljajo celo v medicini, sok iz njenih listov namreč naravno znižuje raven holesterola v krvi, kar domačini v sezoni s pridom izkoriščajo, temu pritrjuje tudi stroka in dodaja, da uživanje artičok spodbuja delovanje jeter in ledvic ter razstruplja telo. Artičoke, ki jih danes največ pridelajo na Kanarskih otokih, Madeiri, otokih Egejskega morja, na Cipru, v Afriki in na obali Črnega morja, omenjajo že grški teksti iz osmega stoletja pred našim štetjem, podrobneje pa jih je popisal latinski agronom sto let pred našim štetjem. V 15. stoletju so jih resneje pridelovali okoli Neaplja in na Siciliji, od koder so se prek Toskane razširile do Benetk in do našega Strunjana.

Pomembno je artičoke pripravljati čim bolj sveže, podobno kot šparglje; odrezan pecelj ne sme biti suh in rjav, kar se žal pogosto dogaja v veleblagovnicah, kjer s temi občutljivimi sadeži, ravno tako kot s šparglji, ne ravnajo primerno. Oboji bi namreč morali stati s peclji v plitvi vodi. Ravno zato je artičoke še najbolje nabaviti pri kmetu, če je le mogoče, in to na dan, ko jih bomo tudi pripravili. Artičokine cvetne poganjke, ki morajo biti še zaprti, lahko pečemo, cvremo, kuhamo in postrežemo z različnimi omakami. Uporabno je tudi olupljeno steblo, denimo za juhe in enolončnice. Mesnate srčke sočnih cvetnih košaric lahko vložimo v oljčno olje in ponudimo kot prilogo drugim jedem… Pred pripravo artičoke cvetnemu poganjku najprej odstranimo steblo, z nožem odstranimo zunanje trde liste, kot bi lupili banano, nato pa artičoki odrežemo nekaj centimetrov vrha, da se znebimo trdih in ostrih konic listov. Pri tem si lahko pomagamo s škarjami. Da odrezani listi ne porjavijo, jih pomažemo z limonovim sokom. Tako pripravljene srčke 20 minut kuhamo v slanem kropu (žlička soli na liter vode) z limonovim sokom in oljčnim oljem. Postrežemo jih s prelivom iz limonovega soka, oljčnega olja in dijonske gorčice, kot priloga se krasno obnesejo tudi popečeni na maslu z zelenim poprom, kot dodatek na pici in celo polnjeni s praženimi gobicami, česnom in panceto, popečeni v pečici.

RIBJI FILEJI Z ARTIČOKAMI IN KROMPIRJEM IZ PEČICE

SESTAVINE ZA 4 OSEBE:

500 g drobnejšega mladega krompirja,

300 g srčkov artičok,

100 g razkoščičenih oljk,

1 žlica svežih listkov rožmarina,

800 g ribjih filejev (oslič, orada, brancin),

2 limoni,

1 šopek peteršilja,

0,6 dl hladno stisnjenega oljčnega olja,

morska sol, sveže zmlet poper.

PRIPRAVA

1. Pečico segrejemo na 230 stopinj Celzija. Krompir dobro operemo in oščetkamo ter narežemo na (tanjše) kolobarje. Skupaj s srčki artičok (uporabimo lahko sveže ali odtajane), oljkami, rožmarinom, 2 žlicama olja, 1 žličko soli in malce popra jih stresemo v veliko skledo in dobro premešamo. Mešanico enakomerno razporedimo na pekač, obložen s papirjem za peko, in porinemo v pečico. Pečemo tako dolgo, da se krompir in artičoke zmehčajo in začnejo po robovih rjaveti (približno 20 minut).

2. Medtem (sveže ali odtajane!) ribje fileje premažemo z 1 žlico olja ter začinimo z 1 žličko soli in malce popra. Pekač potegnemo iz pečice in fileje enakomerno razporedimo na vrh že skoraj pečene zelenjave. Pekač porinemo nazaj v pečico in pečemo tako dolgo, da se fileji svetlo spečejo (dobijo belo barvo), zelenjava pa se zlato zapeče.

3. Medtem drobno nasekljamo peteršilj ter dobro operemo in na krhlje narežemo eno limono, iz druge stisnemo sok. Pečene filete (in zelenjavo) pobrizgamo z limonovim sokom in preostankom (1 žlico) oljčnega olja. Posujemo s peteršiljem in postrežemo s krhlji limone. Poleg se prileže fino ohlajena malvazija.

Čas priprave in kuhanja: 40 minut

MLADA SOLATA Z JAGODAMI, OREHI IN FETO

Potrebujemo:

200 g mlade solate ali špinače,

1 dl balzamičnega kisa,

1 dl oljčnega olja,

½ žlice (dijonske) gorčice,

½ žlice cvetličnega medu,

1 pest orehovih jedrc,

300 g svežih jagod,

100 g sira feta,

1 drobno mlado čebulo

z zelenjem,

morsko sol,

sveže zmlet poper.

Priprava:

Kis vlijemo v lonček in ga počasi kuhamo, da se reducira do polovice (3 minute). V skledi ga gladko razmešamo z oljem, gorčico in medom, nastali preliv solimo in popramo. Orehe nadrobimo in na suho popražimo (lahko dodamo košček masla). V solatno skledo damo oprane listke solate ali špinače, oprane in narezane jagode, polovico nadrobljene fete, nasekljano čebulo s čvrstim zelenjem vred in ohlajene orehe. Polijemo s prelivom in po vrhu nadrobimo preostalo feto. Nemudoma postrežemo.

PANAKOTA Z JAGODNIM PIREJEM

Potrebujemo:

5 dl sladke smetane,

2 žlici sladkorja,

1 strok vanilje,

1 vrečko želatine v prahu,

200 g jagod,

50 g sladkorja v prahu,

nekaj svežih listov mete ali bazilike za okras.

Priprava

Po navodilih na vrečki pripravimo želatino. Sladko smetano vlijemo v lonec, ji dodamo kristalni sladkor in postrgano vsebino stroka vanilje. Segrevamo do vrenja oziroma tako dolgo, da se sladkor raztopi. Lonec odstavimo in primešamo pripravljeno želatino. Mešamo tako dolgo, da se ta povsem raztopi. Maso razdelimo v kozarce, pri čemer jih lahko nagnemo (glej sliko). Dobro ohladimo, najbolje čez noč v hladilniku. Jagode oplaknemo, narežemo, zmešamo s sladkorjem v prahu in na hitro pokuhamo. Zmeljemo s paličnim mešalnikom, pire dobro ohladimo, polijemo po panakoti in postrežemo.

Nedeljsko kosilo recept Nedeljski dnevnik artičoke