»Lani smo konec oktobra načrtovali filmsko retrospektivo Federico Fellini 100!, s katero bi obeležili stoletnico rojstva enega najbolj cenjenih avtorjev zgodovine filma. Ustavili so nas ukrepi, povezani s pandemijo,« pove Igor Prassel, urednik filmskega programa Slovenske kinoteke. In doda: »Še bolj žalostno je bilo, da smo takrat pripravili tudi razstavo Fellini v svetu.« Ta vpogled v življenje in delo velikega mojstra filmske umetnosti, ki je ponujal scenske fotografije, osebna pisma, originalne Fellinijeve risbe, filmske kostume, intervjuje s Fellinijem in njegovimi sodelavci ter drugo gradivo, so morali namreč razstaviti in pospraviti po vsega nekaj dneh. Gostujoča potujoča razstava je šla naprej.
35-milimetrske kopije za pristno filmsko izkušnjo
Se pa nova priložnost, vsaj kar se retrospektive tiče, ponuja sedaj, v mesecu pred tradicionalnim koncem filmske sezone Slovenske kinoteke. V četrtek, 3. junija, bo namreč ob 21.30 enomesečni dogodek odprl Fellinijev zgodnji film Beli šejk iz leta 1952. Partnerica pri organizaciji retrospektive, ustanova CSC – Cineteca Nazionale iz Rima, je sicer Slovenski kinoteki od oktobra do danes dovolila obdržati kopije Fellinijevih filmov. »Imamo res srečo. Vse je prišlo iz arhiva italijanske nacionalne kinoteke. Ravno to pa je tudi razlika med kinoteko in drugimi kinematografi – mi se še vedno trudimo dobiti originalni material. To je osnovna izkušnja gledanja filma, ki ima svoj čar,« pove Prassel, ki meni, da bodo pristno izkušnjo zagotovo pozdravili poznavalci.
V sklopu kinotečne retrospektive si bomo tako lahko ogledali vseh 20 celovečernih filmov enega najvplivnejših filmskih vizionarjev 20. stoletja. Režiserja z divjo fantazijo, ki se je napajala iz podrobnega opazovanja življenja, raziskovanja otroštva in preprostih stvari, ki jih je Fellini predelal v mitske zgodbe ter nam postregel z deli, kot so na primer Cesta (La strada, 1954), Cabirijine noči (Le notti di Cabiria, 1957), Sladko življenje (La dolce vita, 1960) in dramedija Osem in pol (8½, 1963). Filmarja, ki ni bil le velikan evropskega filma; s petimi oskarji, od tega štirimi za tujejezični film, je namreč pisal tudi zgodovino Hollywooda.
V temini dvorane Slovenske kinoteke, ki po covidnih predpisih sprejme 62 gledalcev na predstavo, pa bodo filmske ljubitelje pričakali tudi trije celovečerni omnibusi, h katerim je Fellini prispeval svoje epizode, in prvič v Sloveniji tudi štirje dokumentarni filmi o Felliniju, ki jih je posnel nemško-ameriški avtor Gideon Bachmann. »To je dodana vrednost, Bachmann je bil namreč eden redkih, ki jih je Fellini spustil zraven, saj ni maral intervjujev. Poleg tega ne gre za klasične dokumentarce: montažnega popravljanja je malo, vidimo človeka in njegovo razmišljanje, izvemo o ozadju snemanja in tako naprej. Skratka, vidi se, da prizori niso pripravljeni, da gre za pristen vpogled. Cinéma verité.«
Slovenska cesta v znamenju Fellinija
Se pa s tistim, kar bomo lahko videli na kinotečnem platnu, ljubljanska zgodba Fellinija ne konča. Do 7. julija si lahko v preddverju Slovenske kinoteke ogledate še razstavo študentov grafičnega oblikovanja Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, do 14. junija pa na plakatnih mestih Evroplakata Slovensko cesto krasijo Plakati za Fellinija, ki so del mednarodnega projekta v organizaciji Čedomirja Kostovića in Iwone Rypesc - Kostović. Pri projektu je sodelovalo več kot sto svetovno priznanih oblikovalcev, razstavo pa je kuriral slovenski oblikovalec Ranko Novak.
Prassel še pove, da so v kinoteki imeli srečo, tudi finančno, saj si brez pomoči italijanskega centra za kulturo te razstave ne bi mogli privoščiti, ker so sredstva za promocijo porabili že oktobra lani. Glede obiska retrospektive ga malo sicer skrbijo trenutne razmere, verjame pa, da je Fellini vendarle avtor, ki bo privabil občinstvo. Da bi dosegli vse, ki si želijo videti njegove filme, so za vsak celovečerec pripravili po dve predstavi. Priložnost pa je sicer enkratna, 35-mm filmske kopije gredo namreč konec julija vendarle nazaj v Italijo, takšne retrospektive pa pri nas ne bo še lep čas.