Predsednica senata Andreja Lukeš je danes še enkrat zavrnila ugovor zagovornika Pajenkove Francija Šošteriča, ki trdi, da specializirano državno tožilstvo sploh ni pristojno za očitano kaznivo dejanje.
Njegovi argumentaciji je nasprotovala tudi tožilka Ana Bučar Brglez, ki je tokrat nadomeščala Luko Moljka in med drugim znova spomnila, da gre pri delitvi dela na tožilstvu za notranjo organizacijo, ne pa kakršnokoli nepristojnost tožilca. Pri tem je navedla še primer sojenja Milku Noviču za umor, kjer je sodni pregon prav tako vodilo specializirano državno tožilstvo, pa na to ni bilo nikakršnih pripomb.
Kot izhaja iz obtožnice, naj bi nekdanji prvi dami medtem že likvidirane Probanke podjetnika Srečka Šamperla in Mirana Igerca, sicer dolgoletna komitenta banke, s tem, da sta ju v prizadevanjih za odpravo kapitalske neustreznosti banke leta 2011 prepričali v nakup delnic z obljubo o poznejšem ponovnem odkupu ali nadaljnji prodaji. Omenjeni podjetji naj bi bili s tem oškodovani za okoli 1,5 milijona evrov.
Ves čas vztrajata, da nista imeli namena nikogar preslepiti
Pajenkova in Lahova sta bili za poslovno goljufijo pred dobrima dvema letoma obsojeni vsaka na leto in enajst mesecev pogojne zaporne kazni, a sta uspeli s pritožbo na višjem sodišču, zato jima zdaj na mariborskem okrožnem sodišču sodijo znova.
Ves čas vztrajata, da nista imeli namena nikogar preslepiti in da ne enemu ne drugemu podjetniku nista obljubljali več od tistega, kar je bilo predvideno v pravilih dokapitalizacije. Ob tem sta v en glas zatrjevali, da je bila Probanka v nasprotju s takratnimi trditvami Banke Slovenije likvidna banka in da razlogi za likvidacijo banke še danes niso znani.
To je danes potrdil tudi njun nekdanji sodelavec v upravi banke, ki je dejal, da bi delničarji morali krivdo iskati na strani Banke Slovenije. Probanka je namreč bila kapitalsko ustrezna in je imela na računu več kot 70 milijonov evrov denarja. Dokapitalizacija zato po njegovem ni bila potrebna zaradi poslovanja, pač pa zaradi dodatnih regulatornih zahtev, da se razmerje poveča v korist temeljnega kapitala. Zahteva Banje Slovenije ga je takrat šokirala, je dodal.
V glavnem iskali tuje vlagatelje
Uprava je takrat naredila vse, da poišče strateškega partnerja, a je v letih 2012 in 2013 šlo za čas po finančni krizi. Kljub temu so se pogovarjali s številnimi potencialnimi investitorji, med drugim z eno od avstrijskih bank, italijanskimi in ameriškimi investicijskimi skladi, pozneje z ruskimi in izraelskimi investitorji. Čeprav so pogovori potekali tudi z Gorenjsko banko, so v glavnem iskali tuje vlagatelje, saj na domačem trgu ni bilo primernih, zato so tudi najeli avstrijsko svetovalno družbo z Dunaja.
Njihov načrt je bil stoodstotni prevzem banke, saj takratni lastniki, med katerimi so bila podjetja kot je Perutnina Ptuj, Trimo, Pivovarna Laško in podobni, niso bili več sposobni ali pripravljeni spremljati potreb banke. Odločitev Banke Slovenije za nadzorovano likvidacijo je Verstovšek označil kot zelo drago potezo za državo in usodno za delničarje banke.
Ogris Markič je potrdil, da so z upravo Probanke sodelovali pri iskanju potencialnih vlagateljev in informacije naslovili na več kot 300 potencialnih investitorjev, med katerimi je bile šest ali sedem regionalnih bank, tudi nekatere mednarodne bančne ustanove ter investicijski skladi. Izplen je bil po njegovih besedah relativno majhen, v drugem krogu jim je tako ostal le še majhen nabor, a resnih pogojev za izvedbo ni bilo. Ko je Probanko prevzela nova uprava, so z njimi prenehali sodelovati.
