Celjani, ki so priključeni na daljinsko ogrevanje, plačujejo eno najnižjih cen ogrevanja v Sloveniji, nižje cene imajo samo še na Ravnah in v Velenju. Za to se lahko zahvalijo celjski Toplarni oziroma edini napravi za termično obdelavo komunalnih odpadkov, ki bi sicer pristali na odlagališču, in blata pri nas. Odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati, pa energetsko izrabijo za proizvodnjo elektrike in toplote za ogrevanje. »V 12 letih, odkar obratuje Toplarna Celje, smo termično obdelali kar 300.000 ton odpadkov. Za lažjo predstavo, to je toliko odpadkov, da bi z njimi lahko prekrili celotno Šmartinsko jezero v višini pol metra. V omrežje je bilo namreč oddanih kar 72.000 megavatnih ur električne energije in 370.000 megavatnih ur toplotne energije. To je več električne energije, kot je porabijo celjska gospodinjstva v vsem letu, ter približno toliko toplotne energije, kot se je porabi v skoraj petih letih v sistemu daljinskega ogrevanja za 7000 odjemalcev, kolikor jih je nanj priključenih,« pravi Helena Kojnik, predstavnica za odnose z javnostmi Energetike Celje.

Nadzorovano in varno obratovanje

Poleg tega, da Toplarna zagotavlja trajnostno, lokalno, zanesljivo, nizkoogljično in stroškovno učinkovito energijo, je njeno delovanje izredno nadzorovano in varno. »Izvedba tehnologije s centralnonadzornim sistemom namreč preprečuje kakršno koli nedovoljeno ali nenamerno izpuščanje katerega koli onesnaževala v zrak, tla ali vodo. Naprava tudi ne more obratovati, če sistem čiščenja dimnih plinov ni vključen, pri tem pa čistilnega ali merilnega sistema med obratovanjem naprave tudi ni mogoče ročno izključiti,« razloži Kojnikova.

Sicer pa so za objekte, kakršna je toplarna, predpisane trajne meritve, kar pomeni, da se izpusti merijo neprekinjeno ves čas, 24 ur na dan, če bi emisije presegle dovoljene mejne vrednosti, pa bi se naprava samodejno ustavila. A to se v preteklih 12 letih obratovanja še ni zgodilo. »Posamezni parametri trajnih meritev so celo nekajkrat nižji, prav tako so dosežene vrednosti nekaterih parametrov občasnih meritev celo pod mejo detekcije,« še pravi Kojnikova. Kot še navaja, ostane po vseh prejetih količinah manj kot 15 odstotkov odpadkov. Del teh odložijo na deponiji za nenevarne odpadke, nevarne pa prevzamejo pooblaščeni prevzemniki, ki jih izvozijo v tujino, medtem ko izločene kovinske odpadke oddajo kot sekundarne surovine v ponovno predelavo.

Sicer pa je Celje še vedno prvo in edino v Sloveniji s termično obdelavo nenevarnih odpadkov.