Dobra stvar električnih avtomobilov v Sloveniji je gotovo 4500-evrska subvencija (do februarja lani je bila še 7500 evrov, nato 6000), do katere pa kupci niso vedno upravičeni, saj lahko predstavlja zgolj petino investicije, kar pomeni, da če je avto prepoceni, do (polne) subvencije niste upravičeni. Podobno velja, če je predrag, saj je meja pri 65.000 evrih. Dobra plat so servisi, saj je vzdrževanje električnega avta bolj preprosto in posledično cenejše. Pri tem pa se zgodba, ki naj bi bila uspešna, žal konča.
Že bežen pogled na cenik električnega avta srednjega razreda namreč pokaže, da je drag. Zelo drag. Odšteti 40 in več evrskih tisočakov je za denarnico povprečnega Slovenca občutno preveč. Predvsem pa je takšen, na papirju brezemisijski avto občutno dražji od dizelsko gnanega, ki ga hočejo prikazati kot velikega onesnaževalca okolja. Kljub gonji, ki so je bili deležni zadnja leta, se dizli še vedno presenetljivo dobro prodajajo, saj je njihov delež okoli 30 odstotkov.
Sam živim v blokovskem naselju, zato zadrego morebitnega polnjenja električnega avta dobro poznam, saj sem z njo soočen vedno, ko ga testiram. Res je, da se dosegi povečujejo, toda vprašati se morate, ali ste pripravljeni na vse zaplete, ki jih prinaša polnjenje in so povezani tako s časom polnjenja kot tudi z odštetimi evri. Polnjenje namreč ni več brezplačno. Še več, ko bo pred vami daljša pot in boste obiskali hitro polnilnico, se vam lahko zgodi, da bo strošek polnjenja na 100 prevoženih kilometrov celo višji, kot bi bil, če bi v avto natočili bencin ali dizel. Prav tako pa je treba vzeti v zakup, da več ko bo električnih avtov, manj bo klasično gnanih, kar pomeni, da bo prišlo do proračunskega izpada iz naslova trošarin. Zdi se logično, da bodo trošarine obesili na električno energijo, ki bo postala občutno dražja. In še nekaj: električni avti niso tako zelo zeleni, kot jih vsi hočejo prikazati, saj v marsikateri državi električno energijo pridobivajo na umazan način. Tudi v Sloveniji.
Ne razumite me narobe, tudi sam sem prepričan, da je prihodnost v elektrificiranih vozilih, pri čemer največ stavim na priključne hibride. Prepričan sem namreč, da bodo razvojniki z leti odpravili največji hibi, saj so trenutno električni dosegi zaradi skromnih baterij premajhni, prav tako veliko bolj smiselna kot z bencinskim pa je kombinacija električnega motorja z dizelskim motorjem, ki jo na primer že ponujajo pri Mercedes-Benzu. Upal bi si staviti konkretne denarce, da bodo prav takšni priključni hibridi avtomobilska prihodnost, saj bodo izkoriščali najboljše iz obeh svetov. Ali bo to določenim lobijem všeč, pa je seveda druga zgodba.