Potem ko je pred mesecem dni svet zavoda Hrastovec razrešil direktorico Andrejo Raduha, se je postopek njenega odhoda zavlekel. Najprej je sicer odločitev potrdila občina Lenart, ne pa tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kot nam je povedala članica sveta zavoda Leila Al Shammary, so na ministrstvu izrazili pomislek nad besedilom o razrešitvi, ker v njem, kot pravi, ni bilo dovolj jasno zapisano, da gre za začetek postopka razrešitve.
Dodaten rok za direktorico
Zato so sklicali korespondenčno sejo, na kateri so sprejeli sklep, da se seznanjajo s tem, da se je začel postopek razrešitve, direktorici, ki je vse od aprilske seje na bolniški, pa so dali dodaten rok za odgovor na očitke. Ta se bo iztekel danes, naslednja seja, na kateri naj bi izpeljali razrešitev in za vršilca dolžnosti postavili Aleksandra Gungla, pa bo naslednji petek. Po tem naj bi dobili tudi soglasje ministrstva.
»Do ponovitve postopka ni prišlo, ta teče dalje. Direktorici smo dali le še dodatno možnost za odgovor, ker je od konca aprila bolniško odsotna. Potem je zaprosila za še eno podaljšanje roka in smo ji tudi to odobrili. Zdaj je morala svetu pisno odgovoriti do petka do polnoči, ne glede na to, ali bo prišla na naslednjo sejo,« je povedal predsednik sveta Kristijan Ploj in dodal, da direktorici še vedno očitajo iste stvari, ki jih je sicer Andreja Raduha v preteklosti že zanikala.
Bistveni sta dve. Prva je zaključni račun za minulo leto, ki ga prejšnja sestava sveta zavoda ni potrdila, druga pa letošnji proračun, predvsem gradnja varovanega doma v Lenartu. Kot je povedala Leila Al Shammary, bi po načrtih direktorice zgradili dve ali tri večje zgradbe, v katerih naj bi živelo po 20 ljudi, kar pravi, da je v nasprotju s pravilnikom o verifikaciji varovanih oddelkov, kjer je »zapisano, da jih lahko v isti bivalni enoti živi največ dvanajst«. Gradnje velikih stavb z velikim številom ljudi ne dovoljujejo niti evropske smernice in konvencija o pravicah ljudi z ovirami.
Aleksander Gungl zagovarja drugačen način gradnje, pri čemer ima podporo stroke s področja sociale, ki opozarja na to, da se mora Slovenija končno resno lotiti procesa deinstitucionalizacije. Že ko je pred leti kandiral za direktorja zavoda, a je bila takrat izbrana Raduhova, je predstavil načrt, po katerem bi namesto velikih stavb zgradili manjše naselje. Gungl predlaga, da bi zgradili devet hiš. V vsaki bi bilo prostora za 12 ljudi, osem bi jih namenili stanovalcem, eno pa zaposlenim.
Premik k oskrbi v skupnosti?
Profesor s fakultete za socialno delo Vito Flaker, ki je leta 2004 kot strokovni vodja zavoda Hrastovec sodeloval pri zaprtju izpostave na Tratah, Gunglov predlog o gradnji varovanega doma ocenjuje kot precej boljši od prvotnega, a ne idealen. Pravi, da bi bi bilo bolje, če bi se stanovalci razpršili. Dodaja, da je dvanajst ljudi v eni enoti preveč in da so strokovne usmeritve med štiri in šest ljudi. »Predlagal bi, naj zgradijo običajno naselje, kjer bi lahko živel vsakdo, kakšno stanovanje bi bilo pa za nekdanje stanovalce zavoda. S tem bi se izognili temu, da bi spet nastal nekakšen geto. Podobne organizacije po svetu zgradijo naselje, stanovanja prodajo in jih kupijo drugje,« je dejal in dodal, da pri prehodu v skupnost ne gre le za spremembo lokacije, ampak tudi za investicijo v skupnost, v katero se nekdanji stanovalci zavodov vključijo prek interakcije z drugimi ljudmi, kar se na neki način pretvori v sistem socialnega varstva. »Tako dobimo veliko različnih storitev, ki niso le cenejše, ampak tudi bolj žlahtne, ker so človeške,« pravi Flaker in dodaja, da je bistveno, da strokovnjaki različnih strok o vsem tem razmišljajo skupaj.