Najbolj priljubljena fraza zadnjega leta se glasi približno takole: resda Janez Janša s svojo ekipo dela nepopravljivo škodo, resda se tresejo demokratični temelji, resda so represivni aparati prestopili točko razuma, ampak, ampak, ampak… na drugi strani je ista štala. Opozicija je izgubljena, nemočna, samozadovoljna, samonanašalna, neoperativna in brezjajčna. Tako kot se vsi priliznjenci oblasti sončijo v žarometu navideznih ali realnih privilegijev, se opozicijska srenja sonči v ritualu nasprotovanja, ki pa je v bistvu le ohranjanje istega. Ohranjanje plač, ohranjanje funkcij in ohranjanje solidne eksistence.
Skratka, takšne fraze so le nadaljevanje znanih floskul, da so vsi isti, vsi pokvarjeni, politika kurba in oblast sladka.
