Dvorana Laszlo Papp Arena – ime nosi po zdaj že pokojnem boksarju in trikratnem olimpijskemu prvaku – bo po letu 2014 že sedmič zapored gostila štiri najboljše ekipe v boju za naslov evropskih prvakinj, objekt za 12.000 gledalcev pa bo lahko zaradi protikoronskih ukrepov polovično zaseden. Ker je sklepni turnir elitne četverice v minuli sezoni odpadel zaradi pandemije koronavirusa, bo naslov iz leta 2019 branil Györ, ki je že petkrat stal na vrhu Evrope (2013, 2014, 2017, 2018, 2019). Prav madžarski klub pod vodstvom španskega trenerja Ambrosa Martina (ekipo je vodil že med letoma 2012 in 2018, po dveletni epizodi v ruskem klubu Rostov-Don pa se je pred nekaj tedni vrnil na Madžarsko) bo v polfinalu tekmec francoskega Bresta, za katerega igra slovenska levoroka ostrostrelka in reprezentantka Ana Gros.
Tridesetletna Grosova je v tej sezoni že osvojila naslov državne in pokalne prvakinje Francije, pred dnevi je bila razglašena za najboljšo igralko francoske lige, po treh letih igranja za Brest pa želi pred selitvijo v ruski klub CSKA iz Moskve (podpisala je pogodbo 1+1) osvojiti še evropsko »kanto«. Slovenka bo prvič nastopila na »final fouru« v Budimpešti, v finalu lige prvakinj pa je – še po starem tekmovalnem sistemu z dvema tekmama – igrala leta 2012 prav v dresu Györa in izgubila proti črnogorski Budućnosti iz Podgorice, ki jo je takrat vodil Dragan Adžić, zdajšnji selektor ženske reprezentance Slovenije.
»Ne morem z besedami opisati, kaj mi pomeni to, da bom končno zaigrala na sklepnem turnirju lige prvakinj. Že dolgo sem lovila ta nastop, ne le z Brestom, ampak tudi že prej v dresu Metza, zdaj mi je le uspelo,« pravi Ana Gros, ki je bila pred prihodom v Brest štiri leta (od 2014 do 2018) članica prav tako francoskega Metza. Priznava, da je imel Brest v tej sezoni v igri tako vzpone kot padce, a meni, da igra najboljši rokomet, odkar je prišla v klub. V ženski konkurenci doslej še noben francoski klub ni bil prvak Evrope, po sedemletnem igranju v Franciji pa se želi posloviti z evropsko lovoriko.
A za to bo treba najprej danes opraviti z Györom, ki v ligi prvakinj ni izgubil že 55 tekem zapored (47 zmag in osem remijev), nazadnje pa je klonil januarja 2018 proti romunski ekipi CSM Bukarešta. »Zdaj imam novo priložnost, da osvojim ligo prvakinj, kar je v klubskem rokometu že od nekdaj moja največja želja. Z Györom smo v letošnji ligi prvakov že dvakrat igrale in obakrat remizirale, kar je dokaz, da mu ne ustrezamo. Györ je sicer močan, vendar ni nepremagljiv. Na eni tekmi se lahko zgodi marsikaj, o zmagovalcu pa bo odločalo veliko dejavnikov,« se zaveda Grosova, ki ocenjuje, da se je z glavnimi favoritinjami bolje srečati že v polfinalu, ko bodo igralke še sveže, kot pa dan kasneje v velikem finalu.
