V zadnjem času se venomer nekaj natančno preštevamo. Največ v parlamentu. Ko to pišem, je preštevanje poslancev glede ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše že znano. Ni pa še znano glede ohranitve ali neohranitve položaja predsednika parlamenta Igorja Zorčiča. Ne glede na ta izid je nihalo odločitev, ki se nanašajo na vodenje države, pri ključnih zadevah parlamentarcev iz dneva v dan negotovo. Ključna jezička na tehtnici, ali bolje rečeno na parlamentarnem lotu, sta tudi manjšinska poslanca, ki glasujeta vedno za vlado, ne glede na to, ali ima ta prav ali ne. Seveda tudi nekateri drugi znani in neznani poslanci ne ravnajo nič bolje. Zdi se, da je preštevanje v državnem zboru bolj stvar ohranjanja lastnih položajev kot pa dobrobiti državljanov.

Zelo natančno so se prešteli tudi v vladi. Vsaj glede odstopa ministrice za pravosodje Lilijane Kozlovič. Ena ministrica, ki se ne strinja s svojim vodjem, več ali manj. Saj je tako vseeno pri premierju, ki vse ve in zna. Nekateri sicer javno »obžalujejo«, a so na tihem veseli, da so se je znebili. Morda bi jo lahko zamenjal ne le Janez Janša, temveč celo Zdravko Počivalšek ali Aleš Hojs. Kdo ve, kako se bo še obrnilo. Tako minister za notranje zadeve kot tudi za gospodarstvo namreč znata šteti državljane na protestih. Običajno »malo« znižujeta številke, čeprav neusklajeno. Državljani pa smo očitno vestno prešteti in zabeleženi oziroma označeni.

Tudi na predvidenem kongresu SDS se bodo prešteli in seveda podprli verjetno enega in edinega pravega kandidata. Na njihovem zadnjem kongresu leta 2017 v Mariboru je od 666 proti predsedniku stranke kot edinemu kandidatu glasovalo 5 (pet) članov. No, morda si želi stoodstotno podporo. Vsekakor je čas za preštevanje. Danes je v okviru priprav na kongres govor tudi o državljanski vojni v Sloveniji. No, o tem je govoril že teolog Peter Kovačič Peršin, ki se je spominjal razgovora z Ivanom Štuhecem v devetdesetih letih, ko je na vprašanje, zakaj se slovenska Cerkev naslanja na SDS in ne na krščanske demokrate, saj je vendar Janša zrasel iz komunizma, kratko odgovoril: »Ker je Janša doslednejši. Da izpelje svoj program, bi tvegal tudi državljanski spopad.« (Dnevnik, 11. 2. 2016) Pa ne morda, da je treba danes to zapisati tudi v uradne dokumente SDS?

Menda se prav tako preštevajo v Škofovski konferenci. Vsaj glede članov ustanovitve sveta vlade za drugi vatikanski sporazum. Prešteli so se tudi v Sazuju glede izjave o spravi. Do odstotka natančno. To je 76 odstotkov. Vsekakor je skrajni čas, da se začnemo preštevati tudi državljani. Na volitvah. Sedaj se jih nekateri bojijo, drugi grozijo z njimi, tretji si jih želimo.

Vem, da tudi nove volitve morda ne bodo rešile vseh problemov. Vsaj ne volitve po sistemu, ki so si ga nastavili oblastniki v zadnjih 30 letih in ki so prilagojene le strankam ter njihovim veljakom, ne pa državljanom, ki si želimo miru in razvoja.

A vendar gredo trenutne razmere v Sloveniji v smer, ki absolutno ni prava in na katero gleda Evropa z začudenjem ter hkrati s pričakovanjem, da svoje probleme vendarle na demokratičen način sami uredimo. Nihče drug nam jih ne bo! Razen seveda, če si kdo ne želi nekakšne državljanske vojne. Že videno na ozemljih Balkana. Tudi slišano: »Ne čujem dobro!« (Ne slišim dobro!) od Slobodana Miloševića zveni podobno kot gestikuliranje predsednika vlade Janeza Janše glede tega, da ne sliši vprašanj o STA. Upam samo, da nas ne bodo dotični pripeljali v podobne razmere, kot so že bile pred stotimi leti, tam v 1922 ali 1933. Te obletnice se nekam hitro približujejo. Pa ne da si jih kdo želi praznovati?

Na koncu se bom morda začel celo bati večine v tej in takšni demokraciji. Vseeno še vedno želim, upam in si prizadevam z vsemi somišljeniki za dobro vseh nas in naših zanamcev.

Miloš Šonc, Grosuplje