Sploh ni treba snemati grozljivk, dovolj je že ogled kakega dokumentarnega filma, pa lahko vidimo grozljivko z razpenjenim morjem, ki zaradi spremenjenih podnebnih razmer golta obalo, z njo pa domovanja ljudi, ali pa vidimo širjenje puščav, ali pa… Dovolj apokalipse! Treba je spremeniti ravnanja, da bodo kazalce te ure lahko pomaknili čim bolj nazaj, čim dlje od ure pogube (pa ne zaradi ure, temveč zaradi nas, naših otrok, vnukov, naših zanamcev).

Res je, da smo zamudili dragoceni čas, da bi preprečili podnebne spremembe, vendar zato ni treba obupati in še naprej drveti v propad. Tudi če smo zamudili, da bi se povprečna temperatura na našem planetu dvignila za 1,5 stopinje Celzija, še vedno lahko storimo vsaj to, da segrevanje ustavimo pri dvigu povprečne temperature za dve stopinji. Bolje dve stopinji kot pa še več. Ta podatek o dvigu povprečne temperature za 1,5 ali dve stopinji se večine ljudi sploh ne dotakne, saj jim je všeč, če se pozimi manj pokuri, ker ni tako mrzlo, poleti pa pomagajo klimatske naprave. Toda pretopli januarji in februarji povzročijo prehitro brstenje, kasnejše zmrzali pa potem uničujejo pridelek. Zelo hitro smo lahko lačni, če ne bo pridelka. Tudi poletja ne bodo več lepa, če se bomo morali skrivati pred vročino v zaprtih klimatiziranih prostorih, namesto da bi uživali na prostem. Ali pa bo vedno znova treba sanirati, kar bodo uničili viharji.

Spodbudno je, da so med tistimi, ki se zavedajo nevarnosti globalnega segrevanja, znova ZDA. Novoizvoljeni ameriški predsednik je med prvimi svojimi dejanji ustavil aktivnosti izgradnje naftovoda, s čimer je poslal jasno sporočilo, da nadaljnji razvoj ne sme temeljiti na preživelih fosilnih virih, temveč je potrebna preusmeritev v obnovljive vire energije. Tudi pri nas bi moralo biti tako. Pri zagovarjanju gradnje novega prenosnega plinovoda ni dovolj izgovarjanje, da je zemeljski plin najčistejši fosilni vir, temveč se je treba zavedati, da to ni obnovljivi vir energije in da njegova raba prispeva k večanju količin toplogrednega CO

2

. Tisti, ki krojijo nadaljnji razvoj (ali pa namesto njega propad), imajo največjo moč, da ga usmerijo v pravo smer. Nikar spet izbrati slabih, preživetih rešitev, kakršna je na primer odločitev za gradnjo bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. Namesto fosilnih virov je treba izkoriščati obnovljive vire lokalnega okolja: sonce, veter, geotermalno energijo, plimovanje, valovanje, vodne tokove, z zeleno pridobljeno energijo pa tudi proizvajati zeleni vodik. Da ne bo naša država plačevala kazni zaradi nedoseganja zavez o zmanjševanju CO

2

, je boljše pristopiti tudi k trenutno dražjim rešitvam, ki pa bodo na daljši rok prave rešitve, pa tudi cenejše, saj samo s plačevanjem kazni ne dosežeš napredka.

Mlada podnebna aktivistka Greta Thunberg pravi: »Na voljo imamo vsa dejstva in rešitve. Le zbuditi se moramo in spremeniti.« Nekateri so se zbudili in nam dajejo pozitivne zglede. Na primer: grški otok Tilos je s kombinacijo vetrne in sončne energije prvi energetsko samooskrbni otok v Sredozemlju (energijo lahko tudi skladiščijo v baterijah, ki jih je mogoče reciklirati, pa še izvažajo jo na sosednje otoke). V oddaji z Davidom Attenboroughom pa smo lahko slišali o nadaljnjih vizijah izrabe obnovljivih virov energije, ki se nanašajo na izrabo energije ob tektonskih prelomnicah, ob vulkanih. Če bo človeštvo delovalo s skupnim ciljem čimprejšnje zaustavitve segrevanja našega planeta, potem še obstaja upanje. Zato pa je treba čim prej ustvariti čim več dobrih zgledov, ki bodo vzor, da je trajnostni razvoj mogoč z energetskim preobratom v postogljično družbo. Strokovnjakinja, zaslužna za izvedbo energetskega projekta na Tilosu, svetuje pri mnogih projektih zelene energije po vsem svetu, na primer v Senegalu. Bodimo odprti za nove rešitve tudi pri nas. Ne vztrajajmo pri preživetih rešitvah. Iz TEŠ 6 bi se že morali nekaj naučiti.

Danica Hren, Hajdina