»Plesal sem in zlagal kocke. In gospa mi je pokazala, kako se pravilno boža kužka, da te ta ne ugrizne,« je povedal vidno vzhičen fantič in brez pozdrava odhitel na eno od 25 delavnic, ki so včeraj potekale na Kongresnem trgu in v parku Zvezda. Tudi brez komentarja Boštjana Kotnika, ki mednarodni festival Igraj se z mano organizira že 15. leto zapored, je bilo mogoče začutiti, da so otroci, zlasti tisti s posebnimi potrebami, močno pogrešali druženje v času epidemije. Iskreni smeh, radost in vzkliki veselja so po dveh letih – lani se je festival zaradi epidemije preselil na splet – ponovno ustvarili nepozabno vzdušje v prestolnici.

Glavni namen festivala je inkluzivno druženje vseh različnih generacij, pri čemer je poudarjena socialna vključenost; pri tem pa poteka sodelovanje med otroki in mladostniki s posebnimi potrebami ter njihovimi vrstniki z značilnim razvojem. »Vse do prejšnjega tedna nismo vedeli, katere delavnice bomo lahko izpeljali in na kakšen način. Tudi zato letos nimamo glavnega odra, kjer so potekali glasbeni in plesni nastopi ter lutkovne predstave. Ves ta program smo tudi letos preselili na splet in materiala imamo toliko, da se bodo nastopi vrstili od junija dalje,« je povedal Kotnik, ki ni skrival navdušenja nad energijo, ki je preplavila ploščad pred ljubljansko filharmonijo. »Od načrtovanih petdesetih delavnic smo jih dejansko pripravili le polovico. Gostitelji teh delavnic so društva in osebe s posebnimi potrebami, ki so bile prav v času epidemije najbolj prikrajšane,« je povedal sogovornik, ki tudi poučuje na Centru Janeza Levca Ljubljana. »Ti otroci in mladostniki so socialno in kognitivno izredno nazadovali in tudi s pedagoškega vidika so bili najbolj prizadeti,« je še povedal Kotnik, ki se je veselil tudi popoldanskega programa, ko se je Kongresni trg spremenili v koncertni oder z glasbenimi podporniki festivala na njem.

Razglašen pevski zbor in vožnja s kolesi

Vsekakor pa je bilo zanimivo spremljati obiskovalce festivala, ki so se letos znašli v drugi vlogi. In bili tudi zato veliko bolj sproščeni. Morda kar malo preveč, saj so fantje iz Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije med gasilsko vajo curek vode usmerili kar med spremljevalce. »Vidite, kako se znamo zabavati,« je povedal Denis Bricelj, ki se festivala razveseli vsako leto, v Zvezi Sonček pa je že dve leti. »Vsako leto je bolj zanimivo. Že v prvem poskusu mi je uspelo z vodnim curkom podreti figurico na podstavku. Zabavali smo se tudi med igranjem namiznega nogometa, kjer mi je šlo res odlično,« je povedal Bricelj, Franci Kavčič, delovni inštruktor v varstveno-delovnem centru Sonček pa je v smehu pripomnil, da bi lahko nogomet igrali kar dve uri. »Se pa festivala udeležujemo res vsako leto. Po navadi z našim pevskim zborom, ki pa trenutno ni uglašen,« je v sproščenem tonu nadaljeval pogovor in razložil, da so zaradi vseh epidemioloških ukrepov brez vaj že dobro leto dni. »Je pa zanimivo tudi preveriti delavnice, ki jih pripravljajo druga društva, in kot kaže, bomo čas na trgu res dobro izkoristili.«

Kot so ga tudi otroci in spremljevalci, ki so prišli iz Primorske. Desetletna Branka, ki obiskuje Zavod Elvire Vatovec iz Strunjana, se je navdušila nad vrtenjem obroča. »Ko sem ga hotela zavrteti s trebuhom, mi je padel na tla,« je povedala v smehu in priznala, da se je veliko bolj zabavno voziti leže na rolki. Nekaj krogov okoli enostavnega poligona, ki ga je postavil Triatlon klub Ljubljana, je naredila tudi njena dve leti mlajša prijateljica Tija. »Odlično in hitro mi gre,« je povedala in priznala, da se tudi zaradi trenerja, ki jo kolo držal, počuti varno.