Mravlje, tako kot vse žuželke, ki živijo v večjih skupnostih, pri iskanju hrane uporabljajo poseben način sporazumevanja in označevanja poti. Če njihovo logiko razumemo, jim pot lahko tudi uspešno presekamo. Mravlje se rade zadržujejo v razpokah v zidovih in tlakih, v gradbeno slabo izdelanih kotičkih, kjer so prepusti, počene cevi ali drugačne možne skrite povezave med prostori. Rade imajo tudi kupe raznega gradbenega materiala, lesa, listja, drv v fazi gnitja, komposta in podobnega materiala. Svoje domovanje si lahko uredijo tudi sredi trate ali vrtne gredice.
Mravlje so dobro organizirane
V toplih poletnih mesecih so problemi z mravljami v zgradbah precej običajni, razen pri faraonskih mravljah, ki se lahko v stanovanju pojavljajo vse leto. Gre za probleme, ki jih rešujemo le s težavo, saj so mravlje zelo dobro organizirane in imajo ustaljene navade. Živijo v kolonijah, ki lahko štejejo milijone osebkov, svoja gnezda in rove pa imajo globoko v zemlji ali na drugih mestih, ki so pogosto težko dosegljivi. V stanovanjih in drugih zgradbah si za gnezdo pogosto izberejo prostore pod talnimi oblogami (parketom), pod ometom, ob kanalizaciji in drugih ceveh ter na podobnih mestih. Večina mravelj za normalno delovanje kolonije potrebuje temperaturo 20 °C. Njihova gnezda so navadno na temnih in skritih mestih. Za faraonske mravlje pa je potreba po toploti še posebej pomembna, saj za razvoj zaroda potrebujejo temperaturo 26 °C. Zato je značilno, da se njihova gnezda v našem klimatskem območju nahajajo v zgradbah.
Pomembno je vzdrževanje čistoče
Ko mravlja v izvidnici odkrije vir hrane, ki je zanimiv za mravljišče, označi pot od vira hrane do mravljišča. Ko druge mravlje najdejo označeno sled, zlahka sledijo po poti do hrane. Gre za vrsto vonjav, ki v vsakdanu mravelj služijo, da najdejo hrano in jo hitro znosijo v mravljišče ter z njo nahranijo matice, ličinke in druge člane skupnosti. Mravlje najbolj privlačijo sladke snovi (sladkor, med, sadni sirupi, sadje), faraonske mravlje pa predvsem beljakovine in ogljikovi hidrati, zato je zelo pomembno, da skrbimo za higieno. Sproti moramo odstraniti vso razsuto hrano ali razlito pijačo, ki bi lahko bila hrana mravljam. Tako mravljam preprečimo dostop do živil. Vsa hrana naj bo shranjena v hladilniku ali v dobro zaprtih posodicah. Ne puščajmo v skledicah niti hrane za domače ljubljenčke. Česar ti ne pojedo, raje odstranimo. Glavni preventivni ukrep za zaščito doma pred mravljami je namreč vzdrževanje čistoče.
Zatiranje
Mravlje lahko zatiramo z insekticidi z zakasnjenim delovanjem. Poiščemo mesta, kjer mravlje vstopajo v stanovanje, in jih zadelamo. Najpogosteje so to špranje okrog oken in vrat, reže v tleh, ob radiatorskih ceveh, ploščicah, okrasnih letvicah … Vsa vstopna mesta temeljito zadelamo s silikonom, stenskim kitom ali mavcem, okna in vrata pa dobro zatesnimo. Lahko uporabimo tudi sredstva za zatiranje mravelj v gospodinjstvih. Na voljo so tekočine v pršilkah, posipi ter vabe v plastičnem ohišju. S pršilkami in posipi pršimo po mravljah in mestih, kjer lezejo. Napršene površine pustimo nekaj dni, nato pršenje ponovimo. Vabe v pasteh nastavljamo na mesta, kjer se mravlje pojavljajo. Vabo bodo odnašale v svoja gnezda in se z njo hranile. Pomembno pri izbiri sredstev je, da se odločamo za tista, ki delujejo dolgotrajno oziroma z zamikom. Tako imajo delavke dovolj časa, da jih zanesejo v gnezda in z njimi kontaminirajo matico ter druge mravlje. Na ta način lahko postopoma uničimo celotno gnezdo in se mravelj znebimo. (ktm)
