V rudarstvu imamo veliko opraviti z žičnicami, od transporta v jami do transporta na dnevnih kopih, najzahtevnejši pa so pregledi vrvi pri vertikalnem transportu po jaških. Pri nas je najdaljši transport po jašku Nove Preloge Premogovnika Velenje približno 500 metrov.

Ker se po jaških poleg tovora prevažajo tudi delavci-rudarji, so pregledi pletenih žičnih vrvi zelo natančni, od vizualnih do globinskih, z ustreznimi aparati. Pregledi tovrstnih žičnih naprav so dnevni, tedenski, mesečni, poletni in letni, pri tem se tudi odvzame del vrvi, ki se v laboratorijih še dodatno pregleda.

Ne pomnim, da bi se v rudarstvu zgodila podobna nesreča, so bile pa nesreče na turističnih objektih oziroma žičnicah. Zaradi večmesečnega zastoja v obratovanju turističnih transportnih kapacitet, pa tudi raznih hotelskih dvigal, bi bilo treba tudi pri nas pred zagonom temeljito pregledati žične vrvi in vrvenice, saj čas in vremenski učinki vplivajo na stanje naprav.

Rudarski predpisi so glede pregledov transportnih naprav in celotnega obratovanja rudnikov zelo strogi, zato so pri nas rudarske nesreče redke. Seveda pa varnost pri delu ni zastonj, zato tudi pocenitve rude in premoga na račun varnosti ni mogoča, prav tako velja to načelo pri zapiranju rudnikov, ko nastopajo posebna tveganja za rudarje, ter prebivalstvo na površini. Toliko v napotek našim politikom, ki morda mislijo, da se rudnik zapre s ključavnico, v resnici pa gre za zelo zahteven in dolgotrajen postopek.

Matjaž Cerovac

upokojeni glavni inšpektor za rudarstvo v RS, Šmartno ob Paki