Niste poklicani, da bi meritorno sodili, kaj je prav in kaj ne, da se obranijo temelji ustavne ureditve države. Vso pravico imate do svojega mnenja, nimate je pa, da bi jo vsiljevali drugim, še manj, da bi jo drugim dušili s pomočjo pregona, ki mu (končno, a ne?!) poveljujete. Niso mediji krivi, gospod Olaj, da narodovega zaupanja v policijo skoraj da ni več: krivi so kadrovske rošade po volji gospodarja, zamenjave na poveljniških položajih in na čelu Nacionalnega preiskovalnega urada, pa napačni naslovi usmerjenih preiskav (računsko sodišče, STA, Levica itd.). Krive so globe zoper one, ki radi obedujejo na prostem ali so pozabili na masko, medtem ko se državniški vrh enako razgaljen nemoteno in strnjeno sprehaja ob Kolpi po ogledu vojaških veščin. Kriva je vaša godba, ki veselo igra zaporniku na trenutni prostosti, ker je nekdanji osamosvojitelj in ne nazadnje vaš šef, krivi so pregrobi »strokovni prijemi« vaših specialcev do mirnih, četudi kričavih protestnikov, ki se poslužujejo le transparentov, umetniških performansov in glasu, da povedo oblasti, kar menijo, da je prav. Krivi so prizori kulturnikov, ki na Trgu republike deklamirajo ustavo in so od tam odgnani, žensk, stark ali vklenjenih na asfaltu, Palestinca ali njegovega somišljenika, ki je nasilno odrinjen ali prijet, ker obdan s palestinsko zastavo protestira zoper izraelsko, izobešeno na vladnem poslopju. Kje je končal tisti policist na motorju, ki se je ob prvih petkovih protestih »selfiral« z udeležencem shoda? Kje so prijazni varuhi reda in miru? Verjamem, da tudi med danes neotesanimi specialci, a ukazi so ukazi in ničelna toleranca do uličnih nasprotnikov Janševega režima je očitno zaukazana. Ergo, krivi ste vi in izvrševalci vaših ukazov, da policija ni priljubljena, kot je nekoč bila.

A naj se vrnem h gospodom iz največje vladne in parlamentarne stranke, ki grozijo z državljansko vojno, če se opozicija ne bo umirila, če bo v parlamentu še naprej »nagajala« ter onemogočala uveljavitev vladnih želja in vztrajala pri predčasnih volitvah čim prej. In prvo nevarnost v tej smeri vidijo v Levici, ki naj bi s svojimi socialističnimi in samoupravnimi idejami želela vrniti državo na nekdanja pota oziroma spremeniti ustavno-družbeno ureditev. Tu naj bi tičala nevarnost prevrata in izbruha državljanske vojne. Če bi to napisal nekdo iz kroga Jelinčičeve SNS ali Šiškove varde, bi se smejali, težko pa je vsakemu treznemu državljanu do smeha, če s tem maha, in to ob še naprej molčečem predsedniku republike, najmočnejša politična sila v državi, ki bo čez dober mesec, če se v Bruslju ne bodo odločili drugače, prevzela šestmesečno predsedovanje Evropske unije. Upam, da bo vrhu EU ta programska grožnja SDS, da smo na robu državljanske vojne, dala misliti in bo vodenje sveta povezave prenesel na Portugalsko ter jo vrnil Sloveniji šele takrat, ko bo tu politična negotovost odpravljena.

No, sam temu ustrahovanju s strani Janševe druščine ne verjamem, ker če bi že nekaj na tem bilo, bi ob vedenju, da vlada obvladuje tako policijski kot vojaški vrh, prej pomislil na hudo represijo protestov in opozicije, če že ne na suspenz parlamenta in vzpostavitev prisilne uprave, beri: diktaturo, vsaj do dokončanja druge (Janševe) Republike.

Aurelio Juri, Koper