O uspehu ustavne obtožbe dvomijo vsi, še njeni pobudniki. SD (Matjaž Han) že ponuja nekakšen kompromis. Tednik, ki je raziskal, zakaj DeSUS in SMC podpirata Janševo vlado, čeprav se »oddaljuje od demokracije, vzpostavlja kult osebnosti J. J. in se odkrito spogleduje z nacističnimi simboli«, je ugotovil, da so eni že leta zvesti Janši, drugim bo poslanski mandat popravil pokojnino, tretji verjamejo v koristi svojega volilnega okraja in s tem tudi svoje, trije pa so se že tako »zapletli«, da več ne morejo izstopiti.

NSi je z vlado zelo zadovoljna. Tonin kar buhti od samohvale in pohval dosežkov njihovih ministrov. Kar naenkrat ni več sporno strankarsko kadrovanje, saj so njihovi in dobro delajo. Čeprav bi to držalo, so odgovorni tudi za vse druge številne vladine politične zamenjave z nestrokovnimi, neustreznimi, nesposobnimi kadri. Prav tako pozdravljajo finančno izstradanje STA in drugih pomembnih medijev. Zanje pomenijo le »medijsko pohabljenost« Slovenije, ki jo bodo popravili s svojimi mediji, recimo s tednikom Domovina.

Janša se sklicuje na državotvornost in opozarja na posledice padca manjšinske vlade (ki je ne podpira 70 odstotkov prebivalstva): »Če si ta ugled zapravimo s tem, da sami sebe razrušimo sredi predsedovanja, bodo posledice plačevale tudi še naslednje vlade.« Ne vem, na katere posledice misli. Noče priznati, da si je (in nam je) zapravil ugled največ sam: ne, v Bruslju se z vsemi dobro razume. (Samo marsikdo se mu raje izogne.) Še več, po njegovi razlagi za »vernike« so krivi nasprotniki, zlasti medijski, ki laži izvažajo v EU, te pa se »oplemenitene« vrnejo. Pozablja, da so v EU že dobro spoznali njegove nedemokratične metode, rušenje vladavine prava in žaljivo komunikacijo. Po njegovih trobilih razlagajo, da bo spet odlično »odpredsedoval«. Pa še dragocene manšetne gumbe bo podarjal. Svetujem, naj jih nekaj prihrani za zveste domače oprode, tudi za omnipotentnega Rupla, za bodočega poslanca Petriča ter Pahorja, Jambreka in Možino.

Namesto da bi bilo praznovanje tridesetletnice samostojnosti povezano s ponosom in veseljem, vzbuja naša negativna čustva, razočaranje in jezo. Spoštujemo borce iz vrst teritorialne obrambe in milice, ki niso pomišljali žrtvovati svojega življenja, do skrajnosti pa smo siti nekaterih politikov, ki so se skrivali v kleti Cankarjevega doma. Zaradi nespametnih, pobalinskih odločitev so ogrozili Ljubljančane, pozneje si napolnili žepe s preprodajo orožja, že 30 let pa se razglašajo za edino prave in zaslužne »osamosvojitelje«. Postavljajo si table in spomenike, samovoljno nam jemljejo preteklost. Gradijo mite, v prihodnosti še svoj muzej ter hočejo postati novodobni heroji. Domišljajo si, da jim zaradi zaslug in »zaslug« pripada pravica, da vladajo in ustvarijo drugo republiko.

Njihov podpornik Pahor pa na spominski slovesnosti v Pekrah ponavlja besede (v njegovih ustih se na žalost spremenijo v puhlice), da bi bilo zrelo in odgovorno, če bi se trudili sodelovati tudi zdaj. O potrebi »po iskrenem dialogu, premoščanju razlik in oblikovanju skupnih ciljev…« bi moral namesto nam že zdavnaj govoriti Janezu Janši. Naj se raje ne čudi, saj je z njegovo pomočjo prišlo do take polarizacije, za Janšo tako zaželene, in do naših neprestanih protestov. Mera je polna.

Polona Jamnik, Bled