Telo vedno potrka na vrata

Telo je danes izkušeno jogistko in manualno terapevtko, ki je v naš prostor prinesla tudi tehniko dearmouringa, ki odklepa telo na fizični, čustveni in energijski ravni, zanimalo od nekdaj. »Že v času, ko sem še plesala, sem se veliko posvečala tudi vizualni ravni in telesnim tehnikam. Rada sem opazovala postave drugih ter kako hodijo in kakšne geste imajo. Že v vrtcu sem imitirala načine hoje drugih,« se spominja Gavrilovićeva.

Zanimanje za telo je bilo v meni od nekdaj, pri čemer sem ga skozi različna obdobja raziskovala na različnih ravneh. Odkrivala sem ga po plasteh. Ko sem končala s plesanjem klasičnega baleta, sem se posvetila jogi ter tuini, refleksni in drugim masažam, kjer sem predvsem fizično in energijsko telo spoznala prek dotika, v zadnjih letih pa sem s tehniko dearmouring vstopila še v čustveno telo. Vse skupaj je, kot bi odpiral skrinjico – odkrivaš vse od fizične, energijske, čustvene do duhovne ravni telesa. Telo me vedno znova fascinira, kaj vse je v njem, kaj vse skladišči, kaj vse zmore ter kako je pametno in lepo.

V našem okolju živimo predvsem v umu in prek njega. Smo v projekcijah in prepričanjih ter premalokrat prisluhnemo telesu, pa naj gre že za tako praktične in vsakdanje stvari, kot je kruljenje. Premalokrat v vsakdanjem življenju prisluhnemo, kako, če se na nas recimo kdo jezi, to v trebuhu občutimo kot napetost, kako ob tem zaklenemo ramena in zapremo srce.

Točno tako. Telo vedno potrka na vrata. Stresni hormoni delujejo tudi kot neke vrste gorivo, ki nas poganja naprej, da zmoremo in zdržimo tempo, ki ga imamo. Posledice v telesu se nato začnejo oglašati največkrat, ko se ustavimo in umirimo. Na počitnicah, ko se začnemo sproščati, lahko začutimo različne bolečine, ki pa nam vedno nekaj pripovedujejo.

Mislim, da bi bilo odlično, če bi telo resnično razumeli kot svojega zaveznika in podpornika. Če si v stiku s sporočili telesa, je to posledično povezano z manj bolečinami in boljšim počutjem.

V zadnjem času me pri delu z novimi dihalnimi tehnikami vsakič znova fascinira, koliko energije ima telo. Koliko je v njem potenciala za užitek in radost. Neskončno. Ker sem precej racionalen in praktičen človek in mi je bilo na neki način vedno lažje telo razumeti tudi znotraj njegovih omejitev, me vsakič znova navduši, kako široko polje pozitivnega je v telesu, vendar za to pogosto nismo odprti. Nenazadnje živimo v kulturi, ki v nas vpisuje prepričanja, da se moramo za vse zelo potruditi. Vendar ko v telesu razgradimo različne bolečinske ravni, se lahko resnično odpremo za življenje.

Dotik je ena od naših osnovnih potreb. Brez dotika ni življenja. Dojenček lahko preživi s primernim nadomestilom za materino mleko, dotik pa je bistvenega pomena za naše psihično in fizično zdravje. Pomanjkanje dotika v otroštvu posameznika v njegovem celostnem razvoju zelo zaznamuje. Dotik je kot hrana, kar lahko občutimo še dodatno v sedanjih časih socialne distance. Dotik je izjemno pomemben za naše boljše počutje, veliko je ravni prijetnega dotika, pri čemer je pomemben tudi dotik do sebe. Če pomislimo, ko se recimo udarimo v glavo, se avtomatično primemo za boleče mesto, da se s tem pomirimo. Dotik je tudi nekaj zelo instinktivnega in ima različne ravni subtilnosti.

Tehnika dearmouring se ukvarja z odklepanjem tega, kar nosimo v sebi. Ko telo odklepamo z različnimi orodji, se aktiviramo na različnih ravneh – fizičnem, emotivnem, energetskem in lahko tudi na duhovnem. V emocionalnem telesu sproščamo različne čustvene blokade, strahove, stiske, spreminjamo pa tudi nezdrave fizične vzorce. Ko odstranjujemo bolečinsko telo, ki se lahko zaklene v mišičnih tkivih, v telesu dvigujemo energijo. Dearmouring je tehnika, prek katere pridemo v stik s telesom, mu prisluhnemo. Tehnika je zanimiva, ker ti daje veliko možnosti, da se lahko približaš sebi. Ni tako kot masaža, kjer te maser 'vzame v roke' in vodi terapijo. Pri dearmouringu terapevt drži prostor, da se lahko izražaš in prideš v globlji stik s telesom. Odpre ti pot do tvoje intime telesa, da torej prisluhneš, kaj ti sporoča in kaj je v njem. Občutki po terapijah so zelo osvobajajoči. Dvigne se raven energije, lahko se odpreš za užitek in veselje. Bolje se počutiš v sebi in z drugimi.

Pogosto delam z dihom, obstaja krasna dihalna tehnika, ki odpira telo, veliko pa delam tudi z zvokom. Izbira orodja je odvisna od posameznika, saj smo različni v tem, kaj nas najbolj odpre in sprosti. Za ene je to dih, za druge gibanje, za nekatere pa je to glas, zvok. Telo najde svoj način, kako se predati.

Drži. Naj ponazorim s primerom žalovanja iz prakse. Morda imamo izkušnjo, da ob smrti svojega ožjega bližnjega v svojem intimnem okolju nismo imeli prostora za žalovanje, čustva smo potlačili in ta so se zapisala v telo. Tam lahko ležijo kot oklep na srcu, prek tehnike dearmouringa pa terapevt posamezniku drži prostor, da se lahko odpre za žalost, ki je bila v njem zaklenjena. S čimer je lahko večkrat povezan občutek tesnobe, večkrat pa so pri tem obremenjena pljuča. Proces odklepanja je osvobajajoč, ko čustvo sprostimo, po telesu steče energija in bolje se počutimo. V telesu so lahko zaklenjeni tudi radost, jeza, strah… V procesu odklepanja telesa lahko pride na dan tudi veselje, ne samo težka čustva, saj so lahko v nas zaklenjena tudi pozitivna čustva, odvisno od naših izkušenj. Odklepanje telesa se lahko prelije tudi na verbalno raven, kdaj je v tem procesu morda pomembno tudi, da posameznik kaj izrazi ter da je v tem viden in slišan.

Z določenimi tehnikami telo pripravimo, da gre v globlji proces čustvenega izražanja in aktivacije. Ko ljudje pravijo, kako je zanje vsak dan isti, kako nimajo prave moči za delo, kako so izgubili žar in jih nič ne navdihuje, lahko pomeni, da energija nekje stagnira. Aktiviramo jo pa z že omenjenimi orodji, kot so dihanje, gibanje in glas, kar nato čutimo kot toploto, mravljince po telesu in podobno. Energija nam velikokrat stoji v rokah in nogah. Ko odklepamo telo na različnih ravneh, fizični, čustveni in energijski, se izboljšajo vse ravni našega življenja. Pomembno je poiskati stik s telesom, ne samo živeti v umu.

Kaj pomeni držati prostor v terapiji?

Ne glede na to, kaj se zgodi v terapiji, sem »jaz tu zate«. Posameznika podprem na način, ki ga potrebuje. Na dan lahko pridejo strahovi, ki so pogosto zaklenjeni v kolkih, ob njihovem sproščanju se lahko začne telo tresti, pri čemer se mora posameznik počutiti varno. V procesu odklepanja lahko dobim tudi različne vloge, lahko sem mama ali oče. Pri vsem je najbolj pomembno, da se oseba počuti varno. Zaupanje in globoko sočutje sta temeljna in zato je vse, kar priplava na površino, v redu. Če se oseba približa svoji intimi, se sooči s tem, kar je v njej, jaz pa sem ob tem podpornica tega procesa in ko kot Lili izginem, se zgodi ta čarobni proces transformacije.

Kaj je za vas duhovnost?

Danes je to že skoraj vseprisoten pojem, z vrsto vsebin in oblik, ki so se znašle v supermarketu duhovnosti. Vendar je duhovnost zame na neki način zelo preprosta – gre za to, da verujemo v nekaj… Kaj nas podpre, nam pomaga in daje moč, pa je lahko zelo različno. Lahko je to za nekoga sončni žarek, lahko kamen, iz katerega črpamo moč, lahko pa verjamemo v višjo dimenzijo. Sama duhovnost jemljem kot inspiracijo in prostor čistosti. Če to prenesem na dearmouring, pri tem ne trošim lastnih virov, temveč se predam višji modrosti, kjer ni ega in projekcij. Ko opravljam terapijo, se vedno odprem za višjo prisotnost modrosti, ki ustvarja prostor ranljivosti, iskrenosti, empatije in sočutja. Ves čas pošiljam ljubezen, kar je morda slišati zelo newageovsko. Ampak resnično: temeljni sta ljubezen do sebe in ljubezen do drugih. Ljubezen vedno zdravi.

Meditacija je del mojega življenja že dolgo, ker je joga ena mojih boljših prijateljic. Meditacija me je skozi življenje vedno pripeljala v najgloblji stik s sabo. Tudi ko masiram, grem v meditativen občutek, enako pri dearmouringu v tišini ustvarim odprt prostor za srečanje s seboj.