Okušanje dobrot, ki jih ponuja lokalno okolje, je ne glede na vrsto počitnic skoraj pod točko 'nujni opravki na dopustu'. Zbrali smo nekaj mamljivih in okusnih predlogov, ki vam bodo ob obisku krajevnega gostinskega ponudnika ali specializiranega prodajalca v pomoč pri izbiri kulinaričnega užitka na Hrvaškem.

Istrski tartufi

Istrani imajo veliko srečo, da pri njih uspeva nekaj odličnih vrst tartufov skoraj vse leto; najbolj cenjen je beli tartuf (Tuber magnatum pico), katerega cena utegne preseči tri tisoč evrov za kilogram. V ponudbi je v jesenskem času. Najpomembnejše območje za rast tega absolutno najdražjega živila je znameniti Motovunski gozd, ki leži ob reki Mirni, pod zidovi veličastnega mesteca. Tam so leta 2003 našli največji beli tartuf vseh časov, težak skoraj kilogram in pol. Da deluje kot naravni afrodiziak, je vedel že Napoleon – morda je čas, da njegov skrivnostni učinek preizkusite tudi vi…

Kvarnerski škampi

Kvarnerske škampe odlikujeta živo rdeča barva in tanka lupina. So ena najbolj cenjenih dobrot sredozemske kuhinje in na vprašanje, katera je najboljša jadranska specialiteta, bo veliko ljudi brez pomislekov odgovorilo: škampi. Zdi se, da se vsi strinjajo s trditvijo, da je najbolj okusen škamp na svetu tisti 'iz modrega mulja Kvarnerskega zaliva'. Tukaj je namreč zaradi toplejšega in plitvejšega morja njegova lupina tanjša, meso pa polnega okusa. Kvarnerske škampe se tradicionalno pripravlja na več različnih načinov, najbolj znana jed pa so zagotovo škampi na buzaro. In ta recept ne poudarja samo naravne arome, temveč tudi vonj kvarnerskih škampov. Je najbolj cenjena kvarnerska jed, ponekod skoraj mitska. Najboljši so seveda v Kvarnerju.

Paški sir

Paški sir je najbolj cenjen hrvaški sir, paške ovce pa sodijo med najmanjše sredozemske ovce. Zahvaljujoč paši, polni zdravilnih rastlin, in močni velebitski burji, ki dviga sol in jo nosi daleč do pašnikov, je mleko paških ovc naravno slano, paški sir pa v zadnjih letih dobiva najvišja priznanja in odličja na prestižnih sredozemskih razstavah. Če odleži več kot leto dni, sodi med absolutno najboljše ovčje sire na svetu. Zaradi vrhunske kakovosti ovčjega mleka je tudi skuta iz njega prvorazredna specialiteta. Skuto na Pagu imenujejo puina in je idealen dodatek domači polenti ali testeninam. Odlična sladica so palačinke iz domačih jajc z nadevom iz puine, pomešane s paškim medom.

Drniški pršut

Drniški pršut svojo posebnost in svetovno prepoznavnost dolguje mikroklimatskim posebnostim drniške pokrajine in znani ostri burji. Njegov zmerno slani okus z blago aromo dima in rubinasto rdeča barva sta prepričala tudi britanski dvor, saj so ga stregli med kronanjem kraljice Elizabete II. leta 1953, pred kratkim pa je prišel pod zaščito Evropske unije. Ne gleda na to, kam vas zanese, privoščite si kraljevsko razvajanje in uživajte ob okusu drniškega pršuta.

Stonske ostrige

Na vzhodnem delu polotoka Pelješca se v kraju Ston nahaja območje, znano po gojenju klapavic in ostrig vrhunske kakovosti. Po najdenih zapiskih ostrige na tem območju gojijo že od 17. stoletja, kulinarična specialiteta pa so bile že v času Rimljanov. Malostonski zaliv se je izkazal kot posebno primeren za gojenje te okusne školjke zaradi sladke vode reke Neretve, ki se tam izliva v morje, in pogostega dežja pozimi, kar ustvarja idealne pogoje za njihovo rast. Nabiranje ostrig je najprimernejše v marcu, saj so takrat te cenjene školjke najbolj mesnate. Takrat v Malem Stonu vsako leto potekajo tudi Dnevi malostonskih ostrig s pokušnjo ob dobrem vinu ter zabavi za domačine in vse številnejše turiste. Ostrige se ponudi v skupini po šest ali dvanajst školjk, ujemajo se s črnimi in belimi vini, posebno gastronomsko doživetje pa predstavljajo v kombinaciji s primerno ohlajeno penino. Mnogi ostrige štejejo za naravni afrodiziak, kar je še dodaten razlog za njihovo priljubljenost.

Okus gora in morja

Le redka so območja, ki prevzamejo vse čute ter človeka napolnijo z mirom in energijo, kot je Ličko-senjska županija. Z ene strani vonj po morju, skalah, žajblju, oljki in burji, z druge pa vonj trav, sena, gozdov, svežih poletij in ostrih zim. Na eni strani okus ribe, soli, olivnega olja, rožmarina in žajblja, paške jagnjetine in na burji sušenega pršuta in sira, na drugi pa okus po svežem mleku, sirih »base« in »škripavac«, jagenjčku z ražnja ali pripravljenem pod peko z zlato zapečenim krompirjem, po zelju in mesu, postrvi iz Gacke, koruzi in moki ter slivah, gobah in pitni vodi iz vrelca. Vmes pa je ponosni in visoki Velebit, ki vse te okuse in vonjave združuje in ločuje, jih redči in zgosti ter jih z zračnimi tokovi spušča po stezah in poteh na veliko veselje in korist svojih prebivalcev in gostov ter naključnih popotnikov.

Ličko-senjska županija – edinstvena po raznolikosti

Glavnino Ličko-senjske županije tvorijo naravna kotlina z vrsto polj, ki jih sekajo reke ponikalnice, gorovje Velebit v kontinentalnem delu in del otoka Paga na morju. Med mnogimi naravnimi lepotami je vsekakor eno najlepših in najvišjih hrvaških gorovij – Velebit s številnimi endemičnimi vrstami, ki v klimatskem smislu varuje Jadran pred prodorom hladne, kontinentalne klime.

Mozaična pokrajina z različnimi naravnimi in kulturno-zgodovinskimi vsebinami je rezultat vpliva Sredozemlja na eni in kontinentalne Evrope na drugi strani.

V številnih krajih so arheološka najdišča in zgodovinski spomeniki, ki so dokaz zgodnje naselitve in življenja na tem območju.