Za rakom materničnega vratu pri nas letno zboli od 100 do 110 žensk, umre pa jih od 40 do 50. Letno odkrijemo in zdravimo tudi okoli 1700 sprememb materničnega vratu visoke stopnje, ki bi nezdravljene lahko napredovale v raka. Zaradi pravočasnega odkrivanja in zdravljenja predrakavih sprememb materničnega vratu se je incidenca RMV po uvedbi državnega programa zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu Zora leta 2003 zmanjšala za več kot polovico. Pred tem je bila pojavnost RMV v Sloveniji med največjimi v Evropi.

Slovenija spada med evropske države z najmanjšim bremenom RMV, lahko pa bi bila tudi ena izmed prvih držav EU, ki bi ga uspela eliminirati, saj že dosega dva od treh zastavljenih ciljev. To sta 70-odstotna pregledanost žensk v presejalnem programu Zora in 90-odstotno ustrezno zdravljenje žensk s predrakavimi spremembami. Zadovoljivega 90-odstotnega deleža precepljenosti deklic proti humanim papilomavirusom (HPV), ki bi zadostil prvi od smernic Svetovne zdravstvene organizacije, Slovenija še nima, v zadnjih letih je približno 60-odstotna.

Več kot polovica žensk, ki zboli za rakom materničnega vratu, se ne udeležuje rednih ginekoloških pregledov s presejalnimi testi, s pomočjo katerih lahko prepoznamo spremembe celic materničnega vratu in jih zdravimo, preden se razvijejo v hujšo obliko. Pri presejalnem pregledu za odkrivanje RMV obstajata dva različna testa. Najstarejši in najbolj razširjen je citološki test ali test PAP, ki ga uporabljamo tudi v Sloveniji. Pregledi se po z zakonom sprejetem pravilniku delovanja Zore izvajajo na vsaka tri leta, razen ob vstopu ženske v program, ko se prvi dve testiranji izvedeta v roku 12 mesecev. Ponekod postopoma, zgolj v organizirane presejalne programe, uvajajo tudi vse širšo uporabo testa HPV, v Sloveniji ga uporabljamo za triažo žensk s spremembami materničnega vratu nizke stopnje in po zdravljenju predrakavih sprememb materničnega vratu.

Med epidemijo nova ranljiva skupina

Lani se je 11. marca za sedem tednov ustavilo izvajanje presejalnih testov žensk, ki še niso bile vključene v program Zora, in tistih, ki ob prejšnjem testiranju niso imele hujših sprememb celic na materničnem vratu. Zdravljenje žensk z bolj resnimi spremembami je ves čas epidemije potekalo nemoteno, če izključimo kadrovsko in prostorsko stisko, ki so ju bili deležni tudi sodelavci programa. Vodja programa Zora in predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš poudarja, da kratka delna zaustavitev programa ni imela hujših posledic na zdravje žensk, saj se rak materničnega vratu razvija od deset do dvanajst let. Posledice bi se začele pojavljati, če bi ženske zaradi strahu pred okužbo s koronavirusom, časovne stiske ali pa mnenja, da ginekološki pregledi v času epidemije niso pomembni, nehale prihajati na presejalne teste. Poudarila je, da so ženske v ginekoloških ambulantah kljub epidemiji več kot dobrodošle in da je njihovo zdravje še kako pomembno.

Ustavitev presajanja lansko pomlad je povzročila, da se je triletna pregledanost žensk v presejalnih programih prvič v 15 letih zmanjšala pod ciljno vrednost 70 odstotkov. Ginekološke ambulante so manko nadomestile z večjim obsegom dela čez poletje in priporočeni odstotek pregledov smo znova dosegli ob koncu septembra 2020. Trenutno testiranja potekajo kot pred začetkom epidemije, v primeru okužbe zdravniških delavcev, ki jih je sedaj zaradi cepljenja proti covidu vedno manj, ginekologi žensko na pregled običajno prenaročijo.

V času ustavitve rednih preventivnih presejalnih pregledov so na Zori zabeležili 10 odstotkov manj predrakavih sprememb visoke stopnje, kar je bilo seveda pričakovano. Za dr. Urško Ivanuš je zaskrbljujoč predvsem podatek, da je bil upad na novo odkritih sprememb pri starostni skupini žensk od 30. do 39. leta večji, približno 20-odstoten. »V tej starostni skupini odkrijemo dve tretjini sprememb celic materničnega vratu,« je utemeljila svojo zaskrbljenost, upad pa nakazuje, da so se ženske iz te starostne skupine pregledov premalo udeleževale. Drugače kot pri drugih oblikah raka, za katerimi primarno zbolevajo starejši, je vrh pojavljanja tega raka v odsotnosti presejanja pri ženskah med 40. in 50. letom starosti. Sodelavci na sedežu programa predvidevajo, da so posameznice iz prej omenjene starostne skupine v hudi časovni stiski, saj so pred epidemijo vedno redno hodile na preglede. »Menimo, da so te delovno aktivne ženske z vrtčevskimi ali šoloobveznimi otroki v pandemiji nova ranljiva skupina,« je še dodala dr. Ivanuš. O tej ugotovitvi so v tem mesecu pisali tudi v znanstveni reviji Lancet Regional Heath – Europe.

Prepričana je tudi, da je Slovenija ena izmed redkih držav, ki je v času epidemije uspela obdržati tako visoko aktivnost programa. V nekaterih drugih državah, ki v presejalnih programih uporabljajo teste HPV, med njimi je tudi Črna gora, za ugotavljanje sprememb celic materničnega vratu koristijo naprave, ki so jih v času koronavirusa potrebovali za molekularno analizo prisotnosti covida. Testiranje celic materničnega vratu se tam zato ni moglo izvajati v tako velikem obsegu kot pred epidemijo.

Okužba s HPV

Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive okužbe v svetu, tudi v Sloveniji, skoraj vsi spolno aktivni se z njimi okužijo vsaj enkrat v življenju. Večina od 200 genotipov HPV ne povzroča bolezni pri ljudeh, okužba z nekaterimi tipi pa lahko povzroči bradavice, papilome grla in vodi do več oblik raka. RMV nastane zaradi okužbe enega ali več nevarnejših tipov HPV. Te okužbe pri 80 do 90 odstotkih okuženih izzvenijo v roku enega ali dveh let, a če ne, stanje postane zaskrbljujoče, saj dolgotrajna okužba lahko vodi v nastanek raka.

Približno 95 odstotkov rezultatov presejalnih testov v programu Zora je negativnih. To pomeni, da sprememb na sluznici materničnega vratu ni ali so to le vnetne ali druge spremembe, ki ne povečujejo možnosti za nastanek raka. Preostalih 5 odstotkov izvidov je patoloških. Pri teh se spremembe v celicah materničnega vratu delijo na spremembe nizke ali visoke stopnje. Pri nizkih spremembah je potreben ponovni pregled v roku šestih mesecev s kontrolnim brisom materničnega vratu in v večini primerov triažnim testom HPV, pri pojavu hujših pa je priporočena čimprejšnja preiskava s kolposkopijo in po potrebi nadaljnje zdravljenje. Na Zori opozarjajo, da tudi patološki presejalni izvidi še ne pomenijo, da ima ženska raka.

Kmalu tudi cepljenje dečkov

Najboljša zaščita proti HPV je cepljenje, ki ščiti pred do 13 najnevarnejšimi oblikami tega virusa. Maja 2019 je NIJZ pripravil predlog širitve programa s cepljenjem dečkov proti okužbam s HPV, s sprejetjem katerega bo tudi cepljenje dečkov vključeno v zdravstveno zavarovanje in ne bo več samoplačniško. Rakotvorni genotipi virusa HPV povzročajo obolenja tudi pri moških, sicer manj, med najpogostejšimi pa so rak zunanjega spolovila, zadnjika, rak ustno-žrelnega prostora in genitalne bradavice. Ker virus prenašajo tako ženske kot moški, cepljenje moških lahko posredno vpliva tudi na zmanjšanje pojavitve RMV pri ženskah.

Pred dvema letoma so v program Zora začele vstopati deklice, ki so bile leta 2009/10 kot prve cepljene pred 15. letom starosti. Dr. Ivanuš pravi, da pri njih pričakujejo manj in bolj blage spremembe, vendar je prav, da se tudi one redno udeležujejo presejalnih pregledov Zora. Razlik v obravnavi za te mlade ženske (še) ni, o možni prenovitvi programa bodo razmislili, ko bodo cepljene deklice dosegle starost 25 let in bomo v Sloveniji že opazili prve učinke cepljenja na zmanjšanje bremena predrakavih sprememb materničnega vratu visoke stopnje. Prepričana je, da bo cepljenje dečkov pripomoglo k eliminaciji raka materničnega vratu. »Ko pomislim na to, na kako dobri poti smo, sem navdušena,« je še dodala.

Kaj še lahko naredimo sami

Rak ni samo ena bolezen, ampak več sto različnih, ki lahko vzklije v vseh tkivih in organih našega telesa. Zaradi staranja prebivalstva bo tudi obolenj za rakom vedno več. Strokovnjaki Registra raka Republike Slovenije predvidevajo, da bo od rojenih leta 2010 do njihovega 75. leta starosti za rakom zbolel vsak drugi moški in vsaka tretja ženska. Na obolenje z rakom poleg drugih nevarnostnih dejavnikov, kot so dednost, naključja in dejavniki iz okolja, močno vpliva tudi naš življenjski slog. Za zmanjšanje možnosti obolenja za rakom materničnega vratu so pomembni redni pregledi, cepljenje, ki je najbolj učinkovito še preden smo spolno aktivni, zaščita pri spolnih odnosih ter upoštevanje načel zdrave in varne spolnosti.