Četrtošolci, ki letos opravljajo maturo, so bili zaradi epidemije prikrajšani za marsikaj. Nazadnje tudi za maturantski ples. Ker ga ni mogoče izvesti, skušajo zaključek gimnazijskih let proslaviti na drugačne načine. Obiskali smo dijake 4. f gimnazije Poljane, ki jim je včeraj razredničarka Darinka Marc, profesorica slovenščine, predala spričevala, nam pa povedala, da bodo namesto maturantskega plesa organizirali roditeljski sestanek tako za dijake kot za starše, na katerem bodo obujali spomine na minula štiri leta.

Le šest tednov v šoli

Ko so dijakinje in dijaki 4. f včeraj prišli v razred, so jih na eni mizi že čakale rože, na drugi pa pripomočki za samotestiranje, ki ga v teh dneh uvajajo na šolah. Potem se je začelo slovesno podeljevanje spričeval. Dobil ga je tudi Jakob Adamič Šeme. »Leto je minilo kar hitro. Sploh nimam občutka, da smo končali četrti letnik, ker smo bili toliko časa doma in se nismo udeleževali dejavnosti, kot so predstave in drugi dogodki. Lahko bi rekel, da imam občutek prikrajšanosti, a ne le zaradi primanjkljaja snovi, ampak druženja, zaradi skupnosti,« se je verjetno bodoči dramski igralec ozrl na nenavadno leto.

Kako zelo nenavadno je bilo, kažejo podatki ravnatelja Bojana Končana. Ti pravijo, da so četrtošolci na poljanski gimnaziji od 35 delovnih tednov kar 29 tednov preživeli doma in se učili prek interneta. »Težko je bilo predvsem zato, ker smo bili vsak dan v isti rutini. Ni bilo šolske dinamike. Komu je mogoče to še ustrezalo, na dolgi rok pa to ni dobro za nikogar. Smo v letih, ko bi morali biti zunaj, srečevati ljudi in pridobivati izkušnje tudi izven pouka,« je dejal Jakob Adamič Šeme in dodal, da bodo kakšen piknik oziroma zabavo gotovo organizirali v poletnih mesecih.

Izgubljena socializacija

Pred tem jih čaka matura. »Nedvomno je bilo nekaj stvari izgubljenih. Ampak se mi vseeno zdi, da se to ne bo toliko poznalo pri znanju, kar lahko trdim vsaj zase. Precej smo izgubili tudi glede socializacije. Ne gre le za to, da nismo mogli hoditi na kave, ampak za veliko več,« pa je dejala Gitica Jakopin, ki se je v času zaprtja šol aktivno zavzemala za njihovo odprtje in o tem javno govorila. »Če se tako poudarja, da na mladih svet stoji, se je treba temu primerno obnašati,« je dejala in dodala, da je njeno prizadevanje in prizadevanje drugih dijakov gotovo pripomoglo k temu, da ne bodo še mature opravljali na daljavo in da zadnji letnik vendarle končujejo v razredu. Pravi, da bi po eni strani rada še malo ostala v gimnaziji, ker je njen razred izjemno povezan, a se veseli tudi študija. Vpisala se je na francistiko ter primerjalno književnost in literarno teorijo. Seveda bi si želela plesati na maturantskem plesu. »Res je, da bi morala biti to enkratna stvar v življenju, a kaj hočemo. Morda bomo nadoknadili tako, da se bomo prihodnje leto pridružili kakšni drugi generaciji,« je sklenila.

Medtem ko so dijaki v roke prejemali spričevala, je ravnatelj Bojan Končan ugotavljal, da uspeh četrtošolcev kljub epidemiji ne bo nič manjši, da pa bodo imeli nekoliko manj znanja. Zahteve pri ocenjevanju so namreč spremenili. Pričakuje, da bo podobno na maturi. A pravi, da to ne bi smelo biti bistveno za njihovo nadaljnje izobraževanje. Izrazil je veselje, da je kljub drugačnim razmeram ostal običaj, ki so ga prakticirale že prejšnje generacije, in sicer, da ob koncu šolanja dijaki četrtih letnikov zaprejo šolo. »V četrtek so šolo zaprli. Po navadi se to zgodi po maturantskem plesu, tokrat pa so nas presenetili,« je dejal, kajti zraven so pripeljali še godbenike in zabava z glasbo in plesom se je kljub odpovedi maturantskega plesa lahko začela.