Kje sta diplomata Maclean in Burgess?
Tako se vprašuje svetovna javnost, odkar sta brez sledu izginila. Vest o njuni neznani usodi je razburila zlasti ameriško in angleško javnost. Donald Maclean je sin bivšega angleškega ministra sira Donalda Macleana in je bil načelnik oddelka za Ameriko v angleškem zunanjem ministrstvu. Guy Burgess je bil drugi podtajnik angleškega veleposlaništva v ZDA, pozneje pa je služil v angleškem zunanjem ministrstvu kot strokovnjak za vprašanja Daljnjega vzhoda. 25. maja sta se oba vkrcala na francoski izletniški parnik »Falaise« v Suthamptonu in drugi dan sta se izkrcala v Saint Malbu v Franciji. Potem sta se s taksijem odpeljala v 60 km od Pariza oddaljeni kraj Ren. Tu pa je izginila za njima sleherna sled.
Njuno prtljago so poslali z isto ladjo nazaj v Southampton, oba diplomata pa sta izginila brez sledu, kakor da sta se vdrla v zemljo. Nekaj dni pozneje je dobila mati Guya Burgessa brzojavko iz Rima s sinovim podpisom, žena Macleana pa podobno brzojavko iz Pariza. Obe brzojavki pa sta samo povečali skrivnost ter otežkočili delo angleški in francoski policiji. Od trenutka, ko sta diplomata brez sledu izginila, napenjata oba velika, preizkušena in zelo spretna policijska aparata vse sile, da bi ju izsledila, toda zaman. Vse kaže, da je pisal obe brzojavki nekdo »tretji«. Tako sklepajo iz pravopisnih napak obeh v Londonu prejetih brzojavk.
Če upoštevamo, da je imel Maclean vpogled v nekatere važne dokumente o organizaciji Atlantskega pakta in da sta z Burgessom dobro poznala diplomatska in vojaška vprašanja v zvezi s korejsko vojno in ameriško politiko na Daljnjem vzhodu, je razumljivo, da se ves svet zanima za njuno usodo. Razumljiva je tudi velika zaskrbljenost zlasti v Ameriki in Angliji, ki sta najbolj zainteresirani na tem, da ne bi kdo »tretji«, v tem primeru Sovjetska zveza, zvedel, kar vesta Maclean in Burgess. Angleška in francoska policija sta zavrgli prvotno domnevo, da sta se diplomata odločila za pustolovščino zasebnega značaja. V policijskih in vladnih uradnih in neuradnih krogih, pa tudi v tisku, trenutno prevladuje mnenje, da sta odšla Maclean in Burgess za »železno zaveso«. Ni pa še nobenih otipljivih dejstev, ki bi potrdila to mnenje. (…)
Takoj v začetku te diplomatske afere je ameriški zunanji minister Dean Acheson izjavil pred anketnim odborom Senata, da bi utegnile nastati hude posledice, če bi presedlala Maclean in Burgess v sovjetski tabor. To je tudi povsem razumljivo. Listi so pozneje v glavnem samo komentirali takšne in podobne izjave ter domneve posameznih voditeljev in spremljali napore v iskanju pogrešanih diplomatov. Išče ju ne samo angleška in francoska, marveč tudi policija nekaterih drugih držav. V Franciji se racije kar vrste. Vse železniške postaje in letališča so pod stalnim policijskim nadzorstvom. Zastražene so tudi obmejne postaje na Švedskem, Finskem, Danskem in Norveškem, zlasti pa v Zahodni Nemčiji. (…)
Je pa še nekaj važnega, kar v bistvu ni vezano samo na oba diplomata, čeprav je prišlo na dan v zvezi s to afero. Gre za to, da se širi zdaj v ZDA nekakšna protiangleška gonja. Tako vsaj trdijo nekateri angleški voditelji. Sunday Picturial piše: »Po poročilih iz Washingtona zahtevajo od nas, naj očistimo našo hišo.« Kolikor to pomeni, naj razpolagamo z ljudmi po ameriškem vzorcu, lahko takoj odgovorimo, da tega ne bomo storili. (…)
Reuterjev dopisnik v Belgiji poroča iz Antwerpna, da so predstavniki belgijske policije izjavili, da so malone prepričani, da sta se angleška diplomata v Antwerpnu vkrcala na neko sovjetsko ladjo. »Vse kaže, da o tem oziru ni nobenega dvoma«, je rekel Reuterjevemu dopisniku neki predstavnik belgijske policije. Po njenem mnenju je sodeloval pri pobegu še nekdo, neki neznanec brez državljanstva, ki ga policija pozna in ki se baje mudi zdaj v Franciji. (…)
Prva ladja, »Sovjetski sojuz«, je odplula iz Antwerpna 1. junija, druga, »Hasan«, pa 8. julija. Belgijska policija je prepričana, da sta se angleška diplomata vkrcala na eno teh sovjetskih ladij, najbrž na prvo, in se odpeljala iz Antwerpna že 1. junija. Takrat vest o njunem pobegu še ni bila prišla v javnost, kajti uradno poročilo je bilo objavljeno v Londonu šele 7. junija. Belgijska policija tudi domneva, da je angleškima diplomatoma pomagal pri tem sovjetski konzul v Antwerpnu. Na nobeno sovjetsko ladjo se ni vkrcal noben potnik z angleškim polnim listom. Angleška diplomata sta se vkrcala bodisi s ponarejenima ali pa tujima potnima listoma; ni tudi izključeno, da sta se vkrcala, ne da bi ju belgijska policija opazila.
Ljubljanski dnevnik, 2. julija 1951
Vir: Arhiv Dnevnika
