Maj je en tak prijeten mesec, ko v naravi vse zeleni in diši, vreme postane toplejše, izboljša se razpoloženje… Letos k temu pripomore tudi skorajšnji konec epidemije, ki nas je pestila lep čas. V maju so vse pogostejši tudi izleti. Nekateri se podajo na morje, drugi v planine, tretji kam povsem drugam, četrti pa se zadovoljijo s prostimi dnevi doma in morda kakšnim piknikom na vrtu. Stvari se seveda ne izključujejo; piknik oziroma pripravo hrane v naravi si lahko privoščijo vsi, tako doma kot na morju ali kje drugje. Le vremensko napoved je treba upoštevati… Če vreme zataji, pa tudi nič ne de. Kdo pa pravi, da je piknik samo peka na žaru, okoli katerega včasih že v začetku maja postopamo v poletni opravi? Nikakor ne moremo ustreliti mimo, če nad ognjič, ki poklja in liže dišeča suha drva, obesimo kotel in v njem zastavimo katero od številnih vrst golaža, obaro ali brodet, navsezadnje tudi pasulj. Tovrstne kuhe se namreč lahko lotimo tudi ob slabšem in hladnejšem vremenu, saj lahko kotel pokrijemo ali ga obesimo pod kakšno streho ter pustimo, da se počasi kuha nekaj ur. Medtem pa lahko vreme počne, kar ga je volja. V bakrenih kotličkih so namreč ob vsakem vremenu kuhali, še preden so začeli šteti leta, in se za vreme niso kaj prida menili. V najslabšem primeru lahko golaž ali drugo izbrano majsko enolončnico seveda skuhamo tudi na štedilniku v kuhinji, ampak prav ogenj je s svojo dimno aromo tisti, ki tovrstnim jedem priskrbi nepogrešljivo dodano vrednost. Ljubitelji klasike bodo nemara skuhali standardni goveji golaž, ki ga lahko dovršimo v dveh smereh: režemo ga lahko z rdečim ali – še bolje – črnim vinom (kraški teran), izjemno pa se v te namene obnese tudi pivo, zlasti temno. Mojstri slednjega so seveda Čehi, ki golaž postrežejo z rezinami sveže ali popražene čebule, poleg pa ponudijo kruhove cmoke ali popečene krompirjeve polpete. Ljubitelji gozda in lovci bodo v lonec dali divjačino in ji priložili kos prekajenega mesa ali klobaso, nekateri bodo uporabili piščančje meso, vegetarijanci lahko skuhajo krompirjev golaž z gobami, navdušenci nad vodnim življem pa bodo s kruhom pomazali denimo golaž iz lignjev ali hobotnice, nemara celo panonski ribji paprikaš. Kar koli bomo pripravili, bo imelo neprimerno boljši okus, kot če bi kuhali na domačem štedilniku. Nekaj pripomore vonj po drveh, drugo pa lahko pripišemo improvizaciji in tudi neučakanosti ob dolgotrajnejšem opazovanju ognja in brbotajočih dobrot. Nesporna zvezda med prilogami na vsakem pikniku, kjer se v kotlu kuha jed na žlico, je pečena polenta. Kose dan prej kuhane hladne polente pomažemo z oljem ali maščobo, ki jo posnamemo z gladine golaža, jih zavijemo v aluminijevo folijo in za kakšne pol ure zagrebemo v žerjavico pod kotlom, da se spečejo kot krompir. Ne verjamete? Poskusite!

GOVEJI GOLAŽ V KOTLIČU

SESTAVINE ZA 8–10 OSEB

2 kg kakovostne govedine

1,2 kg čebule

5 strokov česna

2 dl oljčnega olja

2 žlici mlete rdeče paprike (mešanice sladke in ostre)

1 l paradižnikovega pireja

2 ščepca majarona

2 ščepca timijana

3 lovorove liste

vino ali pivo za zalivanje

morska sol, sveže zmleti poper

PRIPRAVA

1. S suhimi drvmi zakurimo. V kotel vlijemo olje, dodamo grobo sesekljamo čebulo in ga obesimo nad ogenj. Ko začne olje cvrčati, čebulo neprestano mešamo, dokler ne porumeni. Dodamo na kocke narezano meso, premešamo in pokritega z občasnim mešanjem počasi dušimo v lastnem soku. V tem času ne smemo dodajati tekočine. Po okusu dodamo poper, sesekljan česen, lovorov list.

2. Ko se zgosti in bi se lahko meso začelo prijemati, dodamo paradižnikov pire in mleto papriko, premešamo in takoj zalijemo s toliko vode, da pokrijemo vse meso. Solimo, popramo in počasi kuhamo na rahlem ognju (večinoma pri odkritem kotlu – pomembno zaradi arome), da se meso dobro zmehča, vsaj dve ali tri ure. Vsaj pol ure pred koncem kuhanja zalijemo z rdečim vinom ali temnim pivom (nikar oboje hkrati), nato ogenj nekoliko okrepimo. Po potrebi dosolimo in začinimo (pri divjačinskem golažu po okusu dodamo še brinove jagode).

3. Počasi kuhamo tako dolgo, da dosežemo ustrezno gostoto, nikar pa za zgostitev ne dodajajmo moke! Postrežemo s kruhom ali (popečeno) polento. In seveda s kakšno primerno kapljico.

Čas priprave in kuhanja: 4 ure

POLENTA S ŠPARGLJI IN PRŠUTOM

Potrebujemo

4 dl mleka

4 dl zelenjavne osnove

100 g koruznega zdroba

50 g masla

50 g parmezana/padana

1 limono

3 rezine kraškega pršuta

250 g očiščenih vrhov špargljev

morsko sol

sveže zmleti poper

oljčno olje

Priprava

Naribamo sir in limonovo lupino. Šparglje operemo. Mleko in jušno osnovo skupaj segrejemo do vrelišča. Ogenj povsem zmanjšamo in počasi med nenehnim žvrkljanjem primešamo polento. Mešamo še 1 minuto, nato pokrito kuhamo še dobre pol ure, vmes pogosto dobro premešamo. Primešamo maslo, sir in limonovo lupino, solimo in popramo. Pršut narežemo na krpe in na hitro hrustljavo popečemo v naoljeni ponvi. Damo jih na stran in v isti ponvi na malo olja 4 minute pražimo še šparglje. Polento nadevamo na krožnike ter obložimo s šparglji, pršutom in malo naribanega parmezana.

JAGODNA RULADA

Potrebujemo

250 g jagod

4 jajca

100 g moke

150 g sladkorja

1 strok vanilje

1 ščepec soli

1 žlico sladkorja v prahu

1 žlico limonovega soka

2,5 dl sladke smetane

Priprava

Pečico segrejemo na 180 °C. Rumenjake in 120 g sladkorja penasto stepemo. Iz beljakov stepemo sneg. Rumenjakom izmenično previdno vmešamo po žlico moke in žlico snega. Testo vlijemo na pekač, obložen s papirjem za peko, pečemo 10 minut. Vzamemo iz pečice, takoj pokrijemo s krpo in zvijemo. Smetano, 30 g sladkorja in vsebino vaniljevega stroka čvrsto stepemo. Testo razvijemo, odstranimo krpo, pokapamo z limonovim sokom, namažemo s smetano in nadevamo z narezanimi jagodami. Zvijemo in dobro ohladimo v hladilniku. Posujemo s sladkorjem v prahu in narežemo.