Predsednik vlade Republike Slovenije je na svojem najbolj priljubljenem sredstvu obveščanja na medmrežju sporočil radostno novico, da »nas praktično že 800.000 vsaj delno zaščitenih prebivalcev zaradi cepljenja in prebolevnosti navdaja z optimizmom in da bomo – ob potrebnem upoštevanju vseh preventivnih ukrepov – do poletja premagali epidemijo covida-19 in spet normalno zaživeli«. Če kaj takšnega izjavi sam predsednik vlade in bivši zdravstveni minister, je naša dolžnost, da stroki verjamemo. Še sploh, če je kratkoročno napoved končne zmage, ki bo že v prvih dneh junija, preroško napovedal še prvi mož v državi, ki skrbi za naše zdravje, Milan Krek. »Glede na naše strokovnjake, ki nam izračunavajo prihodnost, bi se to lahko zgodilo že v desetih dnevih, po dokaj dobri, bom rekel večji verjetnosti pa prve dni junija,« je v začetku tedna javno razglasil Krek.
Zmaga je naša, torej. Če k temu prištejemo še dejstvo, da so zopet dovoljene kulturne prireditve v zaprtih javnih prostorih in na prostem, lahko samo še čakamo na prelet ameriških vojnih letal, vriskamo od veselja in radosti ter se, kot se spodobi, v miru pripravljamo na novo vojno. Tako kot smo to že počeli. Na primer v polpretekli zgodovini, ko smo vsakega 25. maja praznovali dan mladosti in Titov rojstni dan, ki je bil res nekaj posebnega in poln pričakovanj, kot so zapisali v reviji Zvezde Lady. Nič čudnega, da so prosili nekaj svojih rednih zvezdniških prijateljev, da malce pobrskajo po spominu in nam, radovednežem z vseh vetrov, povedo, kakšen spomin imajo na ta nekoč veličasten praznik. Pevec z žametnim glasom Rok Ferengja je denimo povedal, da je bilo takrat mulčkom, kot se je izrazil, najpomembnejše to, da na dan mladosti ni bilo pouka. »Seveda pa ni šlo brez proslave, na kateri je bilo kup recitacij partizanskih pesmi. Lepi spomini,« je nostalgično spregovoril Rok. Tudi mirovniku svetovnega kova Gianniju Rijavcu so se v spomin najbolj vtisnile šolske kulturno-umetniške ceremonije. Le da iz srednje šole. »Takrat sem vodil gimnazijski pevski zbor in na ta dan, ki je bil ovekovečen s proslavo, smo se še posebej pripravljali. Bili smo ponosni na svojo domovino in vse, kar je bilo z njo povezano,« je navdušeno pripovedoval Gianni.
Tanja Žagar vrtnari na balkonu
Heleno Blagne pa je minuli teden prevevala precejšnja mera spokojnosti. Vsaj sodeč po spletnem mestu govori.se, kjer so zapisali, da naša pevska diva ni nikoli skrivala dejstva, da obožuje živali in ima zanje veliko srce. Doma ji po informacijah portala dela družbo prikupen psiček, ki ji ponuja oporo in tolažbo ob dneh, ko ne gre vse po maslu. Konec tedna pa se je odpravila na Barje, kjer se je ustavila pri ogradi s konji. »Eden od njih se ji je takoj brez strahu približal in nastal je prizor, ki je ogrel srca njenih oboževalcev. Helena je nad temi plemenitimi živalmi navdušena in jim pristopa s spoštovanjem ter brez strahu,« so se navduševali nad fotoutrinkom, ki ga je Blagnetova poslala v vesoljni splet.
Taiste ljubitelje romantike v naravi je povsem prevzela še visokonoseča, kot so še posebej izpostavili, Tanja Žagar, ki je one dni vrtnarila. A ne na vrtu, temveč kar na balkonu. »V urbanih okoljih so prav balkončki v stanovanjskih blokih tisti, ki lahko z malce veščin in spretnosti lepo ozelenijo,« je začetek sestavka, v katerem pojejo hvalnice Tanjinemu vrtičkarskemu raju, saj je v koritih na njenem balkonu zraslo pravo razkošje začimb in dišavnic. Tudi istrski večni romantik Jan Plestenjak je one dni na javni ogled postavil nekaj svoje intime. Kot so zapisali v časniku Večer, je Jan dolga leta svoj mali svet skrival pred očmi javnosti, v zadnjem času pa se je vendarle odločil oboževalcem vsaj malo odpreti vrata svojega strunjanskega doma, v katerem je breme slave in priljubljenosti morda vsaj nekoliko manjše. Da gre za velikega esteta, smo z lahkoto predvidevali. In sodeč po zapisanem se nismo zmotili. »Prostori so opremljeni brezčasno, a z nekaj sodobnega pridiha. Sredozemsko svetlo, izčiščeno in nenačičkano. Jan je hišo uredil tako, da ima tam njegova glasbena strast dovolj prostora, da na polno zamahne s krili in rojeva nove uspešnice. Tudi kakšno priznanje za glasbene uspehe se blešči na steni. Ker je po duši gurman, najbrž pa tudi, kadar ni sredi delovne vneme, vsaj malo hedonist, je kuhinja eden najpomembnejših prostorov,« se glasi nadroben oris Janovega bivalnega okolja.
Anja Rupel naličena tudi doma
Tudi pevka in glasbena urednica na Radiu Prvi Anja Rupel je zadnje majske dni razkazovala svoje čare. Kot so pribeležili v reviji Zvezde Lady, je vedno urejena od glave do pet, zategadelj je nikoli, niti takrat, ko hiti po vsakodnevnih opravkih, ne boste srečali razmršene ali »na hitro sestavljene skupaj«, kar je kar takoj potrdila Anja sama. »Tudi kadar sem ves dan doma, sem rada urejena in naličena, saj se tako bolje počutim,« je dejala Anja, ki ima po zanesljivih informacijah Zvezd Lady rada tudi malo drznosti in pod oblačili skriva celo tetovaže. In prav te so preteklo majsko soboto dobile novo »sestrico«. Ruplova si je namreč izpolnila željo po novi trajni sličici na koži in po tem, ko je nekaj časa menda presedela na stolu in stiskala zobe, ji je mojster na levo podlaket narisal prekrasno stilizirano vrtnico, ki ne bo nikoli ovenela.
Tudi v reviji Suzy so se te dni ukvarjali z zadevami bolj lepotne narave. Nekaj zvezdniških imen iz ženskih kvot je spregovorilo o svojih sanjskih moških. Antropologinja, publicistka, podjetnica in filantropinja Jerca Legan Cvikl je že namige o morebiti sanjskosti moških nemudoma ovrgla in oznanila, da je sanjski moški iluzija. »Ta lahko nastopi v sanjah, v moje življenje pa vstopi kvečjemu moški, ki je popoln v svoji nepopolnosti,« je dahnila v revijalni eter in svojo antropološko tezo nadgradila s tem, da »svoj prosti čas najraje deli z moškim, ki jo sprejema v vsej njeni divjosti, ceni osebnostne in veščinske kvalitete, ne obsoja goreče strasti, zna ljubiti in biti ljubljen, razume drugačnost in neustavljivo nrav, jo spodbuja na ustvarjalnem vrtiljaku, prevzema odgovornost dvojine in ji zaupa svobodo«.
