Menim, da so pričakovanja prebivalcev EU v pretežnem delu že znana. Problem vidim drugje. V tem, da Evropa oziroma evropska politika nima sistema, ki bi zagotavljal dovolj uspešno uresničevanje pričakovanj državljanov EU. Opažam celo ravnanje, nasprotno pričakovanjem večine državljanov. Tega zaznavamo tudi v Sloveniji. Ob javnem pritrjevanju slovenskih politikov načelom zakonitosti, demokracije in človekovih pravic kot vrednotam EU so te vrednote v družbeni praksi potisnjene na obrobje. Nenapovedano in brez formalnih odločitev smo se v Sloveniji v enem letu znašli v popolnem avtokratskem sistemu upravljanja države.

Vrhunec bo predsedovanje Svetu EU, ki ga bo v drugi polovici leta prevzela Slovenija oziroma vlada Janeza Janše. Gotovo bo tudi na ravni sveta Janša pozornost namenjal uresničevanju svojih zamisli o avtokratskem upravljanju države. Ne predstavljam si, kako lahko avtokrat, kakršen je Janez Janša, tvorno sopredseduje konferenci o boljši prihodnosti Evrope. Neposredno pred našimi očmi se v nekaterih članicah EU, tudi v Sloveniji, vzpostavlja avtokratski režim upravljanja države, ki neizbežno omejuje in odpravlja človekove pravice in temeljne svoboščine.

Sprašujem se, zakaj so evropski politiki v zasnovi konference o prihodnosti Evrope zaobšli enega temeljnih problemov Evrope in sodobnega sveta. Gre za popolno iztrošenost in neučinkovitost sistema predstavniške demokracije. Dopušča in celo legalizira vzpostavljanje avtokratskih režimov upravljanja države, tudi v članicah EU. Tako kot izsušena zemlja potrebuje dež, države članice EU potrebujejo danes legitimnost odločanja. Vzpostavljati ga je mogoče z orodji neposredne demokracije. Prihodnost Evrope je usodno odvisna od tega, ali in kako bomo rešili problem primanjkljaja legitimnosti odločanja pri upravljanju države.

Javnosti ni znano, kako in kje se je rodila zamisel za konferenco o prihodnosti Evrope. Pohvalno pa je, da ta zamisel vključuje uporabo orodij posvetovalne demokracije. Posvet z državljankami in državljani Evrope prinaša legitimnost družbenega odločanja o njeni prihodnosti. Kako bi lahko izboljšali odločitve o prihodnosti Evrope?

Najprej z izborom vprašanj in odgovorov glede prihodnosti Evrope. Ko govorimo o prihodnosti, imajo izjave o tem, kakšno prihodnost željno pričakujemo, enako težo kot izjave, kakšne prihodnosti si ne želimo. Nadzor nad procesi, ki nas lahko vodijo stran od želene prihodnosti, je včasih pomembnejši kot jasna predstava o načrtovanih ciljih. Obe prihodnosti sestavljata resničnost Evrope. Boljšo prihodnost Evrope bomo uresničevali le v primeru, če bomo poznali in zaobšli stranpoti, ki ne peljejo tja, kamor si želimo.

Predstavljam si, da bo konferenca o prihodnosti Evrope, potekala bo do pomladi 2022, podala množico predlogov in zamisli. Kako naj pregledno predstavimo takšno množico? Lahko uporabimo statistično metodo ABC in prispevke udeležencev razvrstimo v tri skupine. V skupino A gre približno 10 odstotkov predlogov z 80-odstotnim vplivom, v skupino B približno 20 odstotkov predlogov s 15-odstotnim vplivom in v skupino C preostalih 70 odstotkov predlogov z zgolj 5-odstotnim vplivom na prihodnost Evrope. Največjo pozornost zaslužijo predlogi, razvrščeni v skupino A, ker imajo, sicer maloštevilni, največji in odločilni vpliv na prihodnost Evrope in njenih prebivalcev. Družbeni pojavi različnih evropskih avtokratizmov, tudi janšizem, spadajo v skupino A, v najvplivnejšo skupino za prihodnost Evrope. To je aksiom, ki ne potrebuje dokazov.

Janez Krnc, Litija