Neki posameznik je zaradi udeležbe na protestu v podporo deložiranim uporabnikom tovarne Rog prejel kazni za tri različne prekrške v višini okoli 1000 evrov, čeprav ga na protestu sploh ni bilo. Na taistem protestu je policija uporabila solzivec, ki je prizadel večje število ljudi, četudi so »zagrešili« zgolj to, da so stali v okolici tovarne Rog. Na nekega tretjega posameznika, ki je prekoračil policijsko uro, so policisti, ko je ta začel teči proti domu, spustili psa z nagobčnikom, ki mu je povzročil več poškodb.
[POGOVOR] Več mesecev z zaskrbljenostjo spremljamo policijske postopke, ki se izvajajo v imenu preprečevanja širjenja nalezljive bolezni. V četrtek 20.5. @ 14.00 v sodelovanju z @Dnevnik_si organiziramo razpravo novinarjev, strokovnjakov in predstavnikov institucij. Več sledi... pic.twitter.com/c4Q2rssNqY
— Pravna mreža za varstvo demokracije (@PravnaMreza) May 17, 2021
To je le nekaj resničnih primerov spornih policijskih ukrepov in postopkov, s katerimi se državljani v zadnjih mesecih v iskanju pravne pomoči obračajo na Pravno mrežo za varstvo demokracije. Njihova predstavnica Anuška Podvršič je na okrogli mizi, ki je v četrtek potekala v soorganizaciji Pravne mreže in časopisne hiše Dnevnik, poudarila, da na podlagi obravnavnih primerov opažajo, da policija posameznikom v prekrškovnih postopkih ne zagotavlja temeljnih procesnih pravic, ki ljudem pripadajo po zakonu o prekrških. Prav tako jih skrbi porast policijske represije v zadnjem letu.
»Policijski vodje sledijo zahtevam politike«
Strokovnjak za policijska pooblastila s fakultete za varnostne vede dr. Miroslav Žaberl ob teh in drugih spornih primerih policijskih postopkov, ki so bili javno izpostavljeni med epidemijo, pravi, da sam kritike niti ne bi uperil zoper policiste, temveč zoper vlado, ki sprejema represivne odloke, zoper ustavno sodišče, ki izjemno počasi razrešuje pobude v zvezi z vladnimi odloki, predvsem pa zoper policijske vodje. »Policijski vodje so nekritično sledili zahtevam politike, ki je od policije zahtevala, naj bodo (pri sankcioniranju, op. a.) dosledni. Na tak način se je zahteva politike prenašala navzdol. Žal je policija zaradi tega izgubila velik del kapitala oziroma ugleda, ki ga je doslej uživala v javnosti,« je prepričan Žaberl. Spomnil je na primer, da je notranji minister Aleš Hojs policiji kar po twitterju naročal, naj protestnike obravnava strogo, in na dokument, ki smo si ga lani poleti pridobili na Dnevniku, ki je prav tako potrdil, da je minister pritiskal na policijo.
Večina shodov je mirna
Predstavnik Uprave uniformirane policije na GPU Alojz Sladič medtem poudarja, da se odnos policije do ustavno varovanih pravic, kot je pravica do zbiranja, ni spremenil. Spremenile pa so se razmere. »Ukrepi policije, ki so sledili omejevalnim ukrepom, so hote ali nehote pripeljali do občutka, da policija izvaja hujšo represijo, da so njeni ukrepi nesorazmerni, da prekoračuje pooblastila in da so postopki bistveno drugačni kot prej,« je dejal.
Izpostavil je tudi, da je dolžnost policije, da na javnih shodih zagotavlja varnost. A velika večina protestov v zadnjem letu je, kot ugotavlja tudi Sladič, minila mirno. To potrjujejo tudi podatki, da je policija na skupno 525 protestnih shodih v obdobju enega leta zaznala 48 različnih kaznivih dejanj. »Glede na število protestov je ta številka majhna,« pravi Sladič. Postregel je tudi s podatki, da je policija pri 525 shodih izvedla okoli 1500 postopkov ugotavljanja identitete, izdala okoli 1500 prekrškov po zakonu o nalezljivih boleznih in 132-krat uporabila prisilna sredstva.
Globe so nesorazmerne
A protivladni protestniki na drugi strani pogosto izpostavljajo prav neskladje med mirnostjo shodov in spoštovanjem epidemioloških ukrepov ter ostrim ukrepanjem policije. Tudi dr. Miroslav Žaberl in dr. Katja Filipčič z ljubljanske pravne fakultete sta opozorila, da bi morala policija vsaj v nekaterih primerih uporabljati milejše ukrepe in namesto glob izdajati opozorila. »Policija se zaveda, da mora globe izrekati s pravo mero. Pri ravnanju imamo nekaj manevrskega prostora in v 65 odstotkih obravnav smo, zavedajoč se posledic postopkov za ljudi, izrekli zgolj opozorila in ne glob,« pravi tudi Sladič.
A dr. Filipčič ob tem opozarja tudi, da so globe za epidemiološke prekrške že v osnovi previsoke. Boji se celo, da vlada ni opravila nobene analize oziroma sploh ni odprla vprašanja, kakšne kazni bi bile v teh primerih primerne glede na težo prekrška in višino kazni za druge prekrške. Poleg tega se pri prekrških le v zelo majhni meri upošteva premoženjsko stanje posameznika. »Če je povprečna plača okoli 1200 evrov in če se lahko izreče kazen za kovidprekršek do 4000 evrov ali za težjo obliko celo 12000 evrov, so to previsoke kazni,« je ponazorila. Spomnila je še, da se lahko v primeru neplačila globe ta načeloma spremeni tudi v zaporno kazen, in sicer po »tarifi«, da se vsakih 100 evrov globe spremeni v dan zapora. Za protestnika s povprečno globo 400 evrov bi torej to lahko pomenilo štiri dni zapora.
Temeljni problem epidemioloških ukrepov in njihovega izvrševanja s strani policije je sicer, kot ugotavlja dr. Filipčič, pomanjkljiva pravna podlaga. Vlada po njenih besedah sploh nima pooblastila za to, da bi omejevala zbiranja in shode, saj ustava določa, da je takšno omejevanje mogoče samo z zakonom, vlada pa kljub temu to že več kot eno leto počne zgolj z odloki. »Ukrepi, ki močno posegajo v naše pravice, potrebujejo ustrezno pravno podlago. Če je nimajo, gre za samovoljno poseganje države v naše pravice,« je še opozorila Katja Filipčič.
